Intuicija in čustva

V zadnjih člankih pišemo, kako odkrivati Silo življenja, ki je v nas. Kaj lahko vsak posameznik naredi, da jo aktivira. Omenili smo pomen druženja z dobrimi in podpornimi ljudmi. Sami sebi lahko damo spodbudo, ko si osmislimo upanje za naše življenje. Ne samo vseživljenjsko upanje kot smisel bivanja, temveč mala upanja in cilje, ki nas vlečejo naprej.

Da aktiviramo notranjo moč v sebi, se lahko zanesemo na t. i. intuicijo. To je notranji občutek (običajno ni povezan s telesnimi občutki), vtis, tiha vednost, ki se pojavi spontano. Ni ugibanje, temveč notranje vedenje, ki nam pomaga pri naših odločitvah – še posebej ko ni dovolj časa oziroma ko problema ne moremo rešiti logično. Daleč nazaj v človeški zgodovini je bila intuicija nujna za preživetje. Npr. naši predniki so se močno zanašali na instinktivne zaznave, ker jim je to omogočalo preživetje. Na daleč so intuitivno slutili, kje je nevarna žival … Sodobni človek pa je obdan z elektronskimi napravami, množico strokovnjakov za vse mogoče in se je prenehal zanašati samo nase. Intuicija nam pove, kaj je dobro zame in kaj ni. Neštetokrat sem že na terapiji slišal: »Kadar sem poslušal sebe, sem imel prav, kadar sem poslušal druge, sem se uštel in sebi naredil škodo.« Res je tudi, da ni enega samega dostopa do intuicije. Nekaterim se oglasi kot notranji glas, drugi jo čutijo kot opozorilna bolečina v trebuhu (angl. gut feeling), nekateri jo bolj prepoznavajo v »naključnih« srečanjih z ljudmi, tretji dobijo namige v sanjah. Velja pa pravilo: bolj, ko treniramo intuicijo, bolj se nam oglaša.

Zelo tanka je meja med pozitivni čustvi (veselje, sreča, hrepenenje, zadovoljstvo, mir, sproščenost, bližina, spokojnost …), intuicijo in duhovnostjo. Evforična pozitivna čustva verjetno ne prispevajo k boljši intuiciji, medtem ko stik z duhovnostjo prebudi intuicijo. Verjetno ima intuicija (torej naš tihi notranji prišepetovalec) več duhovne note kot zemeljskih zakonitosti. Zato meditacije, molitev, iskanje božjega delca v nas, povezovanje s presežnim poveča našo intuicijo. Na drugi strani pa nas pretiran materialistični pogled na vsakdanjik (to pomeni, da smo obsedeni z denarjem in drugimi materialnimi dobrinami) odklaplja od notranjega vedenja (intuicije). S tem izgubljamo svojo notranjo moč in se nehote predajamo vodstvu drugih ljudi in medijev. Izgubljamo svojo samostojnost in moč.

Znano je tudi, da močna negativna čustva (o katerih zelo pogosto pišemo v naši kolumni) onemogočajo intuiciji, da bi nam pomagala. Travme in z njimi povezani strahovi, razočaranja, krivda, panike, tesnobe … nas odklopijo od našega notranjega bistva. In ravno tam notri prebiva center intuicije.

S svojo modrostjo, veliko zavestnega dela in vztrajnostjo bomo dosegli pravo kombinacijo čustev, intuicij in duhovnosti.