Islandija (2)

Ker sem vedel, da me po izmenjavi čaka še cela Islandija, sem poskušal izvedeti čim več o tem otoku od lokalnih prebivalcev. Dobil sem občutek, da se vsi zavedajo, da je narava glavna. Da je surova in neusmiljena. Pozimi je še bolj kruta. Primerov, ko se turisti izgubijo, obtičijo v jarku s prešibkim avtom, je ogromno. Na žalost so tudi primeri, ko turisti umrejo. V času mojega obiska jih je umrlo pet. Med njimi sta bili tudi mamica in devetletna hčerka. Odnesel ju je morski tok, ker sta bili preblizu morja.

Narava je lahko kruta in neusmiljena, mogočna in čarobna. Tudi drugi del smo spoznali na izmenjavi – ko so nas peljali gledat gejzir, mogočni Gullfoss in ogromne ledeniške fjorde. Vode je ogromno. Več kot v Sloveniji.

V skoraj vsakem pomenu je Islandija zelo mlada država. Se na nek način še odkriva. Glavne atrakcije so mnogokrat zaščitene z ograjo in znaki. Velikokrat pa ograje ni, nobenega opozorila, le zdrava kmečka pamet, da se ni najbolj modro sprehajati blizu dvestometrskega kanjona.

Izmenjave so ena izmed najboljših stvari, ki jih je študentom prinesel sodobni svet. Spoznaš veliko ljudi in pridobiš stike s celega sveta. Z nekom se bolj ujameš, z nekom manj. Vsak je po svoje drugačen. Ker to ni bila moja prva izmenjava, sem to že pričakoval. Presenetil me je en član izmenjave. Izstopal je bolj kot vsi drugi skupaj.

To je bil Grenlandec Mikel-Peter, ki je Inuit. Mi jih poznamo pod imenom Eskimi, njim je to žaljivka. Je del domorodnega ljudstva arktičnega sveta. Grenlandski Inuiti imajo skupne korenine z Inuiti na Aljaski, v severni Kanadi in sibirski Rusiji. Njihov način življenja je staromoden. Nam skoraj neznan. Povedal mi je, kako se morajo prilagajati hitrim spremembam globalizacije. Kako različni sta si Danska in Grenlandija, kako velika je raznolikost njunih kultur in kako težko se je učiti danščine. Vlogi moškega in ženske sta tradicionalni. Moški je tisti, ki poskrbi za družino. Tisti, ki lovi, medtem ko ženska skrbi za otroke, kuha ... Povedal mi je, da je bil on vzgojen veliko bolj »kruto« kot njegova sestra. Njihova prehrana je večinoma surova. Lov in surova hrana sta del njihovega načina življenja. Jedo tisto, kar ulovijo. Težko sem si predstavljal, kako tak mladenič ubije tjulnja​ (glej fotografio). Ko so nam razlagali o kitih okoli Islandije in nam kazali njihove fotografije, je Mikel-Peter rekel: »Jaz imam rajši tjulnja. Je boljšega okusa.« Spoznavati take ljudi je privilegij in upam, da ga bom še kdaj srečal.

(Se nadaljuje)