Islandija (3)

Na zadnji dan izmenjave so druge peljali na letališče, mene pa v Reykjavik na avtobusno postajo. Islandci tako malo uporabljajo avtobus, da sem moral naslov povedati dvakrat. Šofer Bjarni sploh ni vedel, da imajo tam avtobusno postajo. Pripeljal me je na postajo – in preden sem se zavedel, sem bil sam.

Ko sem se poslavljal od Bjarnija, mi je povedal nekaj, kar je z mano ostalo ves čas mojega potovanja: »Baby steps.« Majhni koraki. Veliko stresa in strahu sem imel. Kako bo ali sploh bo, kam bom prišel, kako bom prišel, ali bom imel dovolj hrane, ali bom imel dovolj denarja, ali bom imel signal ... Sprva sem se moral umiriti in si reči: majhni koraki. Prvi cilj je bil, da pridem do mesta Hveragerði. Je petdeset kilometrov oddaljen od glavnega mesta Reykjavik. Do tja sem prišel z avtobusom. Ko sem prišel v kamp, sem si rekel, da sem za tisti dan zmagal. Ampak ker je bila ura tri popoldne, sem moral narediti nekaj s sabo. Receptorja sem vprašal, ali je v okolici kakšna pešpot. Napotil me je na Hot river – Vročo reko. Postavil sem šotor, nekaj malega pojedel in se odpravil. Hoje od kampa do začetka poti je bilo tri kilometre, nato pa še eno uro in pol hoda do vrha.

Že v prvih kilometrih sem opazil »čudne stvari« Islandije. Ni bilo dreves in pokrajina je bila zelo zelena. Iz zemlje se je kar naprej valil dim. Šele ko sem prišel blizu tega dima, sem kaj hitro nadaljeval pot. Smrdelo je po žveplu in gnilih jajcih. Dim in vrela voda sta šla velikokrat z roko v roki. Voda je curljala iz zemlje. Naenkrat se mi je posvetilo. Na Islandiji je energija zastonj. Islandija je edina energetsko samozadostna država. Pred nosom jim iz zemlje bruha vrela voda. Z njo pridobivajo elektriko in toplo vodo – in to se mi je odvijalo pred očmi. Zato je za Islandijo značilno, da imajo v skoraj vsaki vasi bazene in džakuzije. Ti so, presenetljivo glede na njihove ostale cene, dokaj poceni.

Kmalu sem ugotovil, da je ta pot velika turistična atrakcija. Turistov je bilo toliko kot dima. Neskončno. Na vrhu se mi je ime poti Hot river – Vroča reka – odvilo pred očmi. Reka, ki prihaja iz tal, ima temperaturo 39 stopinj Celzija. Ozračje je imelo deset stopinj. Veliko nas je bilo, ki smo si na vrhu privoščili nekaj minut kopanja.

Po večerji sem se odpravil spat. Naslednji dan sem šel v mesto Selfoss. Od tam sem se odpravil na petdnevni pohod, na najbolj obljudeno pohodniško pot na Islandiji – Laugavegur. Ta 83 kilometrov dolga pot vodi od islandskega pogorja proti obali in naselju Skogar.

(Se nadaljuje)