Islandija, dežela vulkanov in ledu (2)

Na Islandijo, ki leži na stičišču severnega Atlantika in Severnega ledenega morja in je od Grenlandije (Zelene dežele) oddaljena 290 kilometrov, od Ferskih otokov 420 kilometrov, od Norveške 970 kilometrov in od Velike Britanije 750 kilometrov, je bilo do začetka 20. stoletja mogoče priti samo po morju. Leta 1919 je bilo na otoku zgrajeno prvo letališče. Danes so štiri. Eno je na severnem delu otoka, blizu mesta Akureyen, ki je za Reykjavikom drugo največje mesto na otoku, tri pa v južnem delu. Najbolj prometno in s svetom najbolj povezano je reykjaviško, ki se dejansko nahaja v dobrih 40 kilometrov oddaljenem Keflaviku. Oceanska flota je kljub temu še pomembna v povezavi otoka s svetom.

Potomci vikinga Arnansona

Raziskovalci pravijo, da so bili prvi prebivalci otoka keltski menihi. O njihovem bivanju je malo znanega. Islandska zgodovina pa se je začela pisati med letoma 870 in 874, ko sta v bližini sedanjega Reykjavika stopila na otoka slavna norveška vikinga Ingolfur Arnanson in njegova žena Hallveig s svojimi vojščaki. Ko so pluli okrog otoka, so za pristanek izbrali zaliv, nad katerim se je zaradi izbruhov gejzirjev stalno kadilo. Imenovala sta ga Zadimljeni zaliv ali po vikinško Reykjavik. Besedna končnica »vik« pomeni po islandsko zaliv … Na Arnansona kot prvega Islandca spominjajo številni spomeniki. Neustrašni, krepki in izurjeni vojščaki, ki naj na čeladah ne bi imeli rogov, kot jih običajno slikajo danes, geniji za izdelovanje ladij in za obdelovanje lesa, spretni trgovci in tudi grobi možakarji ter lepa in čvrsta dekleta s spretnimi rokami so bili prvi prebivalci Islandije. Ljubili so mite in mnogi so se ohranili do danes. Čeprav so bili nekateri poglavarji krvoloki, na primer Erik Rdeči, pa vsi niso bili takšni. V njih je bilo tudi nekaj človeškega.

Vikingi so pluli z bogovi morja. Erikov sin Leif, njegov kip stoji pred katedralo v Reykjaviku, je že okrog leta 1000, pet stoletij pred Ktištofom Kolumbom, stopil na ameriška tla!

Bili so zelo napredni. Že leta 930 so zgladili medsebojne spore in kot prvi v novodobni zgodovini v znamenitem Thingvellir blizu največjega islandskega jezera Thingvallavatn, na območju, kjer poteka tektonska prelomnica med Evrazijo in Severno Ameriko, ustanovili svoj parlament althing. Do tega kraja, kjer je država leta 1944 tudi razglasila svojo samostojnost, imajo Islandci posebno spoštovanje. Množično ga obiskujejo in tudi mnoga turistična kroženja po deželi se začenjajo na tem kraju. Na kraju ustanovitve prvega parlamenta stalno vihra islandska zastava. Thingvellir je tudi prvi nacionalni park na Islandiji. (Se nadaljuje)