Gejzirji – beseda pomeni luknjo v zemlji – in brbotajoče blato so poleg vulkanov posebnost Islandije. Najbolj znani in obiskani so gejzirji v pokrajini Geysir oziroma Strokkur, od koder je fotografija. / Foto: Jože Košnjek
Razočaranje, ker nam vreme ni dovolilo videti enega od islandskih čudes – severnega sija ali aurore borealis –, nas je minilo, ko smo na vožnji ob južni obali otoka nad mestom Grindavik zagledali bruhajoči vulkan: žarečo magmo, ki je bruhala tudi do 50 metrov visoko, ogenj in dim. Enkraten pogled za turiste in manj razveseljiv za domačine, ki jim je usojeno živeti s to nevidno in nevarno podzemeljsko pošastjo. Vulkan se ni in ni hotel umiriti, zato so iz najbolj ogroženega območja izselili prebivalce in zaprli dobičkonosna turistična središča, med njimi tudi slovito Modro laguno, največje islandsko geotermalno zdravilišče, ki ga dnevno obišče okrog štiri tisoč ljudi. Nekateri radovedneži, še zlasti tujci, se na prepoved približevanja delujočemu vulkanu običajno ne zmenijo in silijo na nevarno območje. Naša vodnica Judita Mohr Žerdin prepovedi ni kršila. Iz kombija na parkirišču ob glavni cesti smo uživali ob pogledu na ogenj in žveplo bruhajočo zver.
To niso imena deklet, ampak najbolj znanih islandskih vulkanov. Na svetu jih je okrog 245, od teh jih je samo na sorazmerno majhnem islandskem otoku nad trideset. Precej jih je skritih pod ledeniki. Število njihovih izbruhov se povečuje, kar ni spodbudna napoved. Masa ledenikov, ki so v nekaterih delih debeli tudi do štiristo metrov, namreč pritiska na zemljo, blaži pritisk vulkanske magme na površje in jo ohlaja. Ker pa se ledeniki zaradi ogrevanja tanjšajo, dobiva vulkanska snov, segreta tudi do 1300 stopinj, lažjo pot do izbruha. Strokovnjaki so ugotovili, da se je v zadnjih 130 letih obseg islandskih ledenikov zmanjšal za 16 odstotkov, od teh za osem odstotkov samo v zadnjih tridesetih letih. Tako imenovana bazaltna lava je v zgodovini spremenila islandsko pokrajino in dosegla obalo Atlantskega oceana. Ognjenik Katla je leta 1783 izbruhal na plano neverjetnih 12 kubičnih kilometrov lave! Zato se Islandci bojijo, da bi Katla znova oživela. Črna vulkanska zemljina pa dolgo ni uporabna za kmetijsko dejavnost.
Islandija je zaradi izbruhov vulkanov že doživela veliko gospodarsko škodo. Že zadnji izbruh pri Grindaviku je vplival na življenje na širšem območju. Marsikdo pa se spomni katastrofalnega leta 2010, ko je izbruhnil ognjenik Eyjafjallajökull in z dimom in pepelom za cel teden ohromil letalski promet nad Islandijo in Evropo. Škode je bilo za več milijard evrov.
Vzponi na robove mirujočih kraterjev so za Islandijo dobičkonosni. Do tja greš lahko sam ali z vodičem. Na robu ugledaš ogromno črno in vročo luknjo, v kateri brbota vroča voda. Bog ne daj, da padeš vanjo. Tam doli je pekel, iz katerega ni vrnitve.
(Se nadaljuje)
