Islandija, dežela vulkanov in ledu (4)

Vatnajokull, Langjökull, Hofsjökull, Myrdalsjökull … To so imena največjih islandskih ledenikov, ki pokrivajo 11 odstotkov dežele oziroma 11.800 kvadratnih kilometrov. Zaledenela gmota je na nekaterih delih debela do kilometra! Pod njimi se skrivajo vulkani, ki občasno bruhajo in tanjšajo ledeni oklep. Led se tali in v osrčju ledenikov nastajajo jezera. Če bi ta vodna masa prodrla na plano, bi povzročila velike poplave in izbrisala z obličja zemlje številne vasi. Pravijo, da za sedaj te nevarnosti še ni. Hoja po ledenikih in ledeniških jamah je turistična atrakcija dežele, ki jo znajo Islandci zelo dobro tržiti. Če sežeš globlje v žep, te do ledenikov peljejo vodniki s posebnimi vozili. Ledene gmote pa niso vselej prijazne. Led poka in se premika in to je bilo lani usodno za dva od 25 turistov, ki so bili v eni od številnih ledenih jam …

Ledeniški jeziki segajo globoko v ravnino. Marsikje se na kilometer približajo leta 1974 zgrajeni 1500 kilometrov dolgi glavni cesti, ki pelje okoli otoka. Eden od ledeniških krakov največjega islandskega ledenika Vatnajokull, ki pokriva 8300 kvadratnih kilometrov in katerega del je tudi najvišja 2119 metrov visoka islandska gora Hvannadalshnúkur, pa sega do Atlantika. To je znamenita ledeniška laguna Jökulsárlón, v kateri se ledeniška gmota lomi v ledene gore, ki plavajo proti Atlantiku in se zaradi mešanja sladke in slane vode na črni peščeni plaži spreminjajo v lesketajoče diamante! Zato ime Diamantna plaža. Poleti, ko laguna ni zamrznjena, obiskovalce s posebnimi ladjicami vozijo med ledenimi gorami. Če imaš srečo, imaš na ledeni ploskvi skoraj na dosegu roke počivajočega tjulnja, posebnost lagune. Nedaleč stran se nad črno plažo in morjem dvigajo do sto metrov visoke bazaltne stene, ki jim je igra narave dala podobo orgelskih piščali. Zaradi tega imajo preprosto ime Orgle. V vetrovnem vremenu pa obisk lagune in obale spremlja še grozeče bučanje metrskih valov razburkanega Atlantika.

Domačini se nad tem ne pritožujejo. Morje je za deželo najpomembnejša reč. V zgodovini je bilo branik pred sovražniki, pa tudi glavni vir za preživetje. Z okrog 700 ribiškimi ladjami in ulovom 1.700.000 ton polenovk (mi jim rečemo tudi trske) so svetovni rekorderji. Ta riba je islandski ponos in pomemben vir za blagostanje.

(Se nadaljuje)