Islandija, dežela vulkanov in ledu (6)

Reykjavik je glavno mesto dežele. Z okolico šteje okrog 220.000 prebivalcev, kar je skoraj dve tretjini prebivalstva države. Njegovo ime pomeni v vikinškem besednjaku zadimljeni zaliv. Ko je sloviti Viking Ingólfr Arnarson priplul do obale otoka, je za pristanek izbral zaliv, nad katerim se je valil dim. Gotovo zaradi iz zemlje bruhajoče pare in vode. Iznajdljivi Vikingi naj bi imeli navado, da so v morje vrgli les. Kraj, kamor ga je naplavilo morje, so običajno izbrali za bivališče. Tako naj bi v primeru Reykjavika storil tudi Arnarson.

Islandska prestolnica je danes moderno, v svet odprto, vendar do svoje zgodovine spoštljivo mesto. Je najseverneje ležeča prestolnica na svetu. Ima največ osebnih avtomobilov v primerjavi s številom prebivalcev. Zato so njene ulice široke, tudi štiripasovne. Lokalni promet je vzorno urejen, veliko pristanišče s tovarnami za predelovanje rib in prevladujoča sodobna in do okolja prijazna industrija pa na življenje v mestu sploh ne vplivata. Mestu dajejo dušo prijazni in ponosni domačini, ki so medsebojno povezani, kar jih je rešilo v letih hude krize.

Ker mesto ni veliko, je v enem dnevu mogoče videti veliko zanimivosti. Koncertno in kongresno središče Harpa z 28.000 kvadratnimi metri površine sprejme 1600 ljudi, njegova zunanjost pa spominja na bazaltne stene in ledene stebre. Pred njim je tik ob obali oceana Solfarjeva skulptura, ki spominja na vikinško ladjo. Mestne zanimivosti so poslopje parlamenta iz leta 1845, v katerega se je najvišji organ oblasti preselil iz zgodovinskega Thingvellirja, muzej naravnih znamenitosti otoka Perlan, v katerem obiskovalec doživi islandski sij in izbruh vulkana ter se lahko sprehodi po ledenih rovih, ter še drugi muzeji, ki prikazujejo bogato zgodovino otoka. Med muzeji je tudi posebnež – to je Falološki muzej oziroma Muzej penisov na glavni mestni ulici Langavegur. V muzeju je na ogled 280 primerkov penisov sesalcev. Od leta 2011 je na ogled tudi človeški penis.

Na najvišji točki mesta pa kraljuje evangeličanska cerkev – ta je na otoku prevladujoča – Hallgrimskirkja. S 74,5 metra visokim stolpom je druga najvišja stavba v mestu. Njene posebnosti so veličastne orgle in 32 zvonov: trije veliki in 29 manjših. Cerkev je projektiral arhitekt Guðjon Samuelsson, zgledoval pa naj bi se po znamenitem bazaltnem slapu Svartifoss.

Reykjavik je trajno zapisan tudi v svetovni zgodovini politike in športa. Tu sta leta 1972, v času najhujše hladne vojne, igrala za naslov svetovnega šahovskega prvaka nedavno umrli sovjetski oziroma ruski velemojster Boris Spaski in ameriški »čudežni deček« Bobby Fischer. Američan je zmagal in prekinil 24-letno vladavino sovjetskih šahistov. V manjšem hotelu Höfði​ pa sta se oktobra leta 1986 pogovarjala tedanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan.

(Se nadaljuje)