Vizualno podobo albuma je oblikoval Simon Pavlič. / Foto: Tina Dokl
Vizualno podobo albuma je oblikoval Simon Pavlič. / Foto: Tina Dokl
Izliv Hrastnice
Skupina Bluzon je po 25 letih ustvarjanja, koncertiranja in tihega zorenja pred kratkim stopila pred občinstvo s svojim prvim albumom, ki nosi naslov Izliv Hrastnice.
Na Loškem odru je bilo pred kratkim v zraku čutiti nekaj posebnega. Ne le običajnega koncertnega vznemirjenja, temveč zgoščeno energijo dolgoletnega prijateljstva, ustvarjalnosti in – končno – tudi izpolnitve. Škofjeloška zasedba Bluzon je po četrt stoletja poti predstavila svoj prvi album z naslovom Izliv Hrastnice. Dvorana ni bila napolnjena le z obiskovalci, temveč tudi z občutkom pripadnosti. Med občinstvom so bili prijatelji, sodelavci, znanci in podporniki, ljudje, ki so Bluzon spremljali skozi različna obdobja. Ni šlo za naključne poslušalce, temveč za skupnost, ki je na svoj način soustvarjala zgodbo skupine. In prav ta občutek skupnosti je bil rdeča nit večera.
»Naša zgodba se ni začela z velikimi načrti,« se spominja Mirč Činku, kitarist in vokalist. »Začela se je spontano, iz druženja. Vsi smo se že ukvarjali z glasbo, igrali v različnih zasedbah, potem pa smo se pred 25 leti dobili in nekako ostali skupaj.« Ta »nekako« v resnici skriva desetletja vaj, koncertov, iskanj, eksperimentov in predvsem prijateljstva. Poleg Činkuja zasedbo sestavljajo še Luka Vehar na kitari, Gašper Kačar na klaviaturah, Mitja Hiršenfelder na basu in Aleš Justin na bobnih. Vsak izmed njih prinaša svoj glasbeni svet, svoje vplive, svojo energijo. »Težko bi rekli, da imamo en sam žanr,« pravijo. »Pri nas se mešajo džez, bluz, rok, funk, soul … Nekateri bi rekli starodobno, ampak to smo mi.«
Album prinaša 17 skladb, kar je danes skoraj razkošje. A člani zasedbe Bluzon se s tem niso obremenjevali. »Nismo razmišljali o številkah. Ko je bila skladba narejena in je imela smisel, je ostala.« Rezultat je raznolik album, ki poslušalca vodi skozi različna razpoloženja, ritme in atmosfere. Snemanje je potekalo v domačem okolju, v OakVille Studiu v Hrastnici, kar se odraža tudi v samem naslovu. »Za ime plošče je odgovoren Aleš,« pove Činku. »Tako on kot jaz sva doma zelo blizu samega izliva, zato je bila to neka asociacija. Na plošči piše tudi OakVille – kot besedna igra, hrastniška vas.«
Proces ustvarjanja je bil vse prej kot linearen. »Največji izziv je bil čas,« priznavajo člani zasedbe. »Uskladiti vse, se dobiti v studiu – to je bila logistika sama po sebi. Ampak ko smo bili skupaj, je bilo vedno posebno.« Prav ti intenzivni trenutki so dali plošči poseben naboj.
Posebno priznanje njihovemu delu pa prihaja tudi iz tujine. »Tri skladbe smo poslali na Mednarodno tekmovanje v pisanju pesmi (International Songwriting Competition) in se uvrstili v polfinale,« ponosno povedo. »V prvem kovidnem letu je bilo okoli 21 tisoč prijav, mi pa smo bili med prvimi sedmimi odstotki – in to z bluz skladbo.« Dosežek je še toliko večji, ker so prejeli nagrade v treh različnih kategorijah: bluzu, roku in džezu. »To je res velika potrditev za nas, da nam je nekaj uspelo.«
Posebno noto so koncertu ob predstavitvi plošče dali tudi gostje. Na odru sta se Bluzonu pridružila Žiga Stanonik, ustanovitveni član, ter Mitja Kavčič, občasni član zasedbe. A seznam sodelujočih se tu ne konča. Pri nastajanju plošče so sodelovali še mnogi priznani glasbeniki: Dejan Lapanja, Žiga Golob, Žiga Kožar, Klemen Kotar, Rok Škrlj in številni drugi. Vsak izmed njih je dodal svoj kamenček v mozaik, ki ga danes predstavlja Izliv Hrastnice. Vizualno podobo albuma je oblikoval Simon Pavlič. »Ni bilo treba veliko razlagati. Pozna nas, razume nas in ve, v katero smer gremo,« še pravijo.
Bluzon z Izlivom Hrastnice ne zaključuje poglavja, temveč ga šele zares odpira. »Nove skladbe že nastajajo. Ne bomo se več ustavili,« pravijo. In če je soditi po slišanem in videnem, je pred njimi obdobje, v katerem bo njihova glasba našla še širše občinstvo – tudi zunaj domače doline, kjer se je vse skupaj začelo.