Jabolčni zavitek

Preprosta in ljuba sladica, ki jo hitro pripravite, še hitreje pa je zmanjka. Večina gospodinj testo kupi. Jaz ga ne kupujem. To testo je največja umetnost in razlika med dobrim in boljšim, domačim in malo ponarejenim. Za pisanje tega članka sem moko natehtala, česar sicer nikoli ne naredim. 30 dekagramov moke, 2 decilitra vode in mala žlička soli. To zmešamo v posodi in prelijemo z enim decilitrom olja. Testo mora biti namočeno v olju in tako naj počiva najbolje čez noč, vsekakor pa nekaj ur. Moka naj bo gladka. Testo se ne bo vleklo, če boste dali ostro moko ali kakršnokoli drugo moko – polnozrnato, ajdovo, koruzno … Pri tem postopku je lahko le navadna gladka bela moka. Ko je testo več ur počivalo, ga na pomokanem prtu razvlečemo. Vlečemo na koncih, tudi če se kje malo strga, ga s testom zakrpamo. Testo premažemo še z razžvrkljanim jajcem in nekaj sladke smetane. Potem pa nadev. Tukaj smo lahko precej iznajdljivi, varčni, trajnostni, ustvarjalni. Jaz uporabim pet velikih jabolk. Jih ne lupin in ne ožemam, ker nočem imeti dodatnega dela. Kaj pa je v jabolčni lupini škodljivega in kaj je z jabolčnim sokom narobe? Ribam jih ročno, ker se na multipraktiku preveč »zbijejo«, jabolka se pri peki ne razpustijo. Če jabolk ne ožemam, jih moram posuti z nečim, kar bo vpilo njihov sok. Tako jih potresem z zmletimi orehi, mandeljni, kokosovo moko, piškotnimi drobtinami … z nečim, kar bo vpilo sok. Poljubno sladkam, odvisno od sorte jabolk, dodam cimet, limonino lupinico, rum, če želite, tudi rozine, in potem se začne ustvarjalnost. Če ostanejo kakšni stari piškoti, čokoladni bomboni, ki ne gredo v promet, to vse gre v jabolčni zavitek. Čokolada nikjer ni odveč. Vse skupaj zavijemo s prtičem. Kačo dvakrat prerežem in tako dobim tri dele jabolčnega zavitka. Prerežem s krožnikom, ki ima kar se da debel rob, da je testo lepo zapognjeno. Preložimo v pekač, ki smo ga namazali z ostankom olja, v katerem je počivalo testo, in z istim oljem premažemo tudi zavito »kačo« jabolčnega zavitka. Pečemo približno 45 minut na 180 stopinj Celzija. Pečen jabolčni zavitek prekrijemo z eno povsem mokro kuhinjsko krpo in z vsaj dvema suhima. Tako bo trda skorja postala mehka. Tak jabolčni zavitek lahko režemo na tanke kose, je kompakten, ne potrebujemo vilic, noža, krožnika. Le ena slabost je, takoj ga zmanjka. Praktično ga v eni uri zmanjka. Včasih mislim, bolje bi bilo, ko bi skuhal ali spekel ne tako dobro jed, pa je ne bi toliko pojedli. Najbolj preprosto jed je najtežje narediti. Največ me je naučila tašča. Dolgo časa so otroci pravili: »Tvoj jabolčni zavitek je dober, ampak … ni tak kot od mame M.« Končno sem ustvarila svojo varianto, nad katero nimajo pripomb. Za ta »štrudelj« trideset let opazujem stare gospodinje, kuharice v planinskih kočah, profesionalne slaščičarje, sedaj mi pa uspe …