Javni prevoz

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom ali z avtobusom? Jaz se vsako leto od marca do maja vozim vsaj enkrat na teden v službo in na službene terenske poti z avtobusom. Včasih smo za terensko delo naročali avtobuse, danes nič več. Razlogov je več. Dijaki in študenti imajo z nakupom letne vozovnice od doma pa do šole brezplačen javni promet po celi Sloveniji. O trajnostni mobilnosti veliko govorimo, koliko jo zares uporabljamo? Voziti se z avtobusom je zabavno. Vedno srečaš kakšnega znanega človeka in z njim klepetaš. Skoraj bi pozabila izstopiti na pravi postaji, tako sva se zatopili v pogovor … V avtu se na delo in nazaj večinoma voziš sam. Terensko delo z dijaki je bilo v Podkorenu. Jaz sem želela stopiti na avtobus v Naklem. Šofer mi pravi, da so vsi sedeži polni, potniki pa ne smejo med vožnjo po avtocesti v avtobusu stati. Policija jih preverja, voznik je kaznovan … V Naklem je izstopil tudi en naš dijak, ki se je od Kranja do Nakla peljal stoje, sedaj je moral izstopiti. To je pomenilo, da je deset dijakov v avtobusu sedelo, enajsti je moral ven, jaz pa sploh nisem mogla na avtobus. Debelo gledam šoferja, mu razlagam, da imam biti ob pol devetih v Podkorenu, kaj naj sedaj? Dijak pravi, v Radovljici bo avtobus skoraj prazen, ker je večina potnikov mladih, ki se vozijo v Radovljico v srednjo šolo. V trenutku pade odločitev, potem se peljiva z avtom do Radovljice in poskušajva ujeti avtobus tam. Narediva tako – avtobus na Brezjah zapelje dol z avtoceste in pobira potnike po tamkajšnjih vaseh. V Radovljici parkirava in najin avtobus je že na postaji. Šofer me seveda prepozna: »A vi ste, ne možem drugčije, evo, sad je prazno. Izvolite na avtobus.« Tako sva se z dijakom priključila ostali skupini in pripeljali smo se do Podkorena. Dijaka, ki je moral v Naklem izstopiti, sem vprašala, kaj bi storil, če ne bi bilo zraven mene in bi se peljala z avtom do Radovljice. Dijak pravi: »Kaj bi storil, domov bi šel, če ni busa …«​ Jaz v šoli verjetno ne bi verjela njegovi zgodbi. Slišala sem več zgodb upokojencev, ki se poleti vozijo na morje. Tja grede lahko čakaš na postaji naslednji avtobus, pa tretjega in morda četrtega. Kako se boš pripeljal nazaj? Ljudje smo iznajdljivi. Če se upokojenci peljejo v Izolo, se pri vožnji domov najprej zapeljejo z lokalnim avtobusom v Lucijo. Pri vrnitvi je tam njegova začetna postaja. V Luciji je še prazen, potem pa se vedno bolj polni. Naše terenske vaje bomo morali usmeriti v destinacije, ki so za turiste manj privlačne in jih v jutranjih urah ne zasedajo šolarji. Recimo, če bi se peljali v Cerklje, Tržič, Škofjo Loko, Preddvor, Medvode, avtobusi ne bi bili tako polni, naš program pa bi ravno tako izpeljali. Takšen je torej naš javni prevoz …