Jeseni s kolesi in barko, 1. del

V tem prispevku se bomo spomnili našega zadnjega izleta z barko in kolesi po Sred­njem Jadranu. Načrtovali smo kolesarjenje po otokih Šolta, Brač, Hvar, Korčula in Vis. A podobno kot spomladi nam jo je zagodel južni veter, ki po navadi prinese velike valove z morja. Zato smo misel na obisk otokov Korčula in Vis kmalu opustili. Več ur dolga vožnja po valovih lahko postane prava mora. Tako smo se iz pristanišča Primošten prvi dan z Mikijem zapeljali do Šolte. Ker se nam ni mudilo, smo se že prvi dan ustavili v mirnem zalivu in kar z barke skakali v morje. Temperatura vode je bila 21 stopinj Celzija, kar je za konec septembra ugodna temperatura. Prenočili samo v kraju Stomorska na otoku Šolta in naslednje jutro odpluli do pristanišča Milna na otoku Brač. Od tu smo se dvignili do kraja Nerezišća, ki je nekakšno križišče na sredini otoka. Tu se namreč lahko spustiš do letovišča Supetar ali pa pot nadaljuješ proti mestoma Pučišća in Sumartin na drugem koncu otoka. Mi smo se po dobri kavi odločili, da se povzpnemo na najvišji vrh vseh jadranskih otokov, 780 metrov visoko Vidovo goro. Z vrha visoke gore, ki sicer leži nad znanim letoviščem Zlati rt (Zlatni rat) na Bolu, se obiskovalcem odpira izredno lep razgled na otok Hvar. Na vrhu gore bi kar uživali v lepih razgledih, a smo se morali vrniti. Proti mestu Bol, kjer nas je čakala barka, je sicer večinoma spust, a nekaterim našim kolesarjem je že zmanjkovalo energije v baterijah. Zato smo bili kar na trnih. Za kolesarja z električnim kolesom je namreč največji stres, če mu zmanjka energije oziroma je na ekrančku, ki prikazuje energijo v bateriji, samo še ena črtica. V pristanišču Bol smo tudi prenočili in ponoči spoznali, da lahko tudi v zavarovanem pristanišču piha močan veter in močno premika barko. Zato je kapetan barko sredi noči prestavil v varnejše zavetje. Kapitan se je odločil, da bomo izpluli že zgodaj zjutraj in nas je še med spanjem pripeljal na otok Hvar. Izkrcali smo se v mestu Jelsa in od tam kolesarili ob obali do lepega mesta Vrboska. Od tam smo nadaljevali do Starega Grada, ki je najstarejše mesto na Hrvaškem. Že leta 384 pred našim štetjem so ga ustanovili antični Grki in ga poimenovali Faros oz. Pharos – in zgodovinsko središče otoka Hvar je še danes. Nekaj dni pred našim prihodom so v mestu priredili povorko starih bark. Ogledali smo si utrjeno počitniško hišo z imenom Tvrdalj, ki jo je v 15. stoletju zgradil Petar Hektorović, hrvaški renesančni pesnik in avtor več knjig o ribolovu. Pesnik je zgradbo dolgo in natančno gradil in zanj je bila prav tako pomembna kot njegova literarna dela. V mestu nas je ujela edina ploha na našem potovanju in na srečo smo bili ravno takrat na postanku in pili kavo. Okrepljeni smo po stari cesti nadaljevali pot do mesta Hvar.               (Se nadaljuje)