Kamnita glava

Današnja tura nas bo vodila na področje Samarskih sten, v pogorje Velike Kapele v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Stene ležijo približno 15 kilometrov jugozahodno od Mrkopalja, kraja, ki ga vsi poznamo, saj je od tam doma naš biatlonec Jakov Fak. Izhodišče za našo turo je na 13. kilometru iz vasice Tuk. A pojdimo lepo po vrsti. Zapeljemo se v Delnice, najbližje je, če se peljemo skozi Gotenico in Kočevsko Reko ter mejni prehod Petrina/Brod na Kolpi. Ko se pripeljemo v Delnice, nadaljujemo do odcepa levo, ki nas usmeri v Mrkopalj. V Mrkopalju smo pozorni na smerokaz Tuk. Nad vasjo se asfaltna cesta konča. Peljemo mimo spomenika zmrznjenim partizanom na Matić poljani. Na 13. kilometru od Tuka je razširitev in parkirišče pa tudi informacijska tabla o Samarskih in Belih stenah. No, mi bomo danes obiskali le zahodne Samarske stene, saj je področje tako lepo in divje, da si je vredno vzeti čas, pa tudi svet ni ravno povsem enostaven, sploh če se vzpona lotimo po dežju.

Po kolovozu se počasi in v zmernem vzponu začnemo vzpenjati. Na razpotju, kjer piše levo Ratkovo sklonište, mi še kar nadaljujemo naravnost oz. desno. Kolovoz se vzpenja, nato pa nas smerokaz usmeri ostro levo v gozd. Sledi strm vzpon, ki nas skozi bukov gozd pripelje do prvih skalnih skulptur. Do samega Vrha Samarskih sten sledi krajše poplezavanje, nič zahtevnega, a v mokrem nevarno za zdrs. Z vrha je lep pogled na Bjelolasico, ostale strani pa so žal poraščene. V vrha sestopimo nekaj metrov po poti vzpona, nato pa čez skale zavijemo levo navzdol. Naslednjo zanimivo točko poti zemljevidi označujejo kot Dolino vil. Pot poteka skozi gozd, se spušča in vzpenja, skale nenavadnih oblik so preraščene z zelenim mahom. V Dolini vil je čarovnija izjemna. Sledi vzpon na vrh Stepenice, 1280 m n. m. Z markirane poti skrenemo desno. Vzpon je označen in v vršnem delu tudi precej zahteven. Plezamo, uporaba rok je nujna in zavedajmo se, da moramo priti po isti poti tudi nazaj dol. Kratek in sladek detajl, ki diši po alpinizmu. Zahtevno, predvsem pri sestopu! Ko sestopimo nazaj do markirane poti, nadaljujemo v smeri Faraonove doline. Naj opozorim, da je celotna pot precej zahtevna, saj tudi deli skozi gozd zahtevajo pohodniško spretnost in tudi smisel za orientacijo. Pozorni moramo biti na vsako naslednjo markacijo. Iz Faraonove doline se povzpnemo na Piramido, 1270 m n. m. Ko sestopimo s piramide nas pot skozi gozd vodi do Doline solz, nad katero je idiličen razglednik, s katerega se pokažejo tako Piramida, Stepenica kot Vrh Samarskih sten. No, pokažejo se, če imamo lepo vreme in razgled. Nato se bližamo Velikemu kanjonu, kjer nas napis na skali opozori, da sta možnosti dve: težja in lažja. Ob najinem obisku je bil teren izredno moker in spolzek, skratka nevaren, zato se odločiva za lažjo pot. Ko smo mimo Velikega kanjona, smo na križišču poti, kjer lahko nadaljujemo desno in naredimo še turo po južnem delu Samarskih sten, a imejmo v mislih, da je to dodatnih šest ur. Zato se odpravimo raje levo in se ustavimo še pri ličnem zavetišču, imenovanem Ratkovo sklonište. Gre za enega najbolj izvirnih planinskih zavetišč na Hrvaškem, saj se nahaja pod navpično, desno previsno skalo. Previs je kot naravna streha. Za zavetišče skrbi PDS Velebit iz Zagreba, ime pa nosi po njihovem članu, ki se je ponesrečil v Alpah. Od zavetišča se vrnemo do smerokaza, ki nas usmeri desno navzgor, nato pa sledi zgolj še sestop do naše izhodiščne točke. Pri sestopu gremo tudi mimo odcepa za Bele stene, ki pa bodo prišle na vrsto kdaj drugič.

Nadmorska višina: 1302 m
Višinska razlika: 590 m
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: 5 / 5