Kanalska dolina (od Tablje do Vidma), 3. del

Prespali smo v kraju Tablja/Pontebba, v času Avstro-Ogrske pomembnem mestu, saj je bila tu meja med Avstrijo in Italijo. Po drugi svetovni vojni, v času hladne vojne, so v kraju obnovili in zgradili predvsem vojaške stavbe, ki so zdaj zapuščene. Danes v kraju živi malo prebivalcev. Naslednji dan smo se spustili proti morju. V prvih 15 kilometrih nam sploh ni bilo treba pritiskati na pedale, saj se je pot nenehno spuščala. Ves čas smo se vozili po opuščeni trasi železnice, imenovane Pontebbana, ki so jo dokončali leta 1872. Izgradnja 69 kilometrov dolge trase od Tablje do Vidma je stala takratnih 28 milijonov lir ali skoraj 117 milijonov današnjih evrov. Gonili smo mimo krajev Dunja/Dogna in Kluže/Chiusaforte. Od tu se pot odcepi in bi se lahko vrnili čez Nevejsko sedlo/Sella Nevea nazaj do Trbiža. V kraju Na Bili/Resiutta smo si privoščili krajši postanek in odmor za kavo. Od tu bi se lahko podali v dolino Rezije, ki meji na slovenski občini Kobarid in Bovec. Rezijani predstavljajo vzhodnoalpske slovanske prebivalce rezijanske doline, ki so zaradi geografske lege doline razvili značilno rezijansko govorico ter plesno in glasbeno kulturo. Žal pa se zaradi gospodarskih razmer prebivalstvo Rezije spopada z izseljevanjem in posledično z nizko rodnostjo. To seveda vpliva na manjšanje števila prebivalcev in ljudi, ki uporabljajo rezijanščino. Med postankom v kraju Na Bili smo občudovali vagon vlaka, ki je vozil po železniški progi vse do leta 1958. Vlak se je imenoval ADn 801 in je imel vgrajen Fiatov motor z močjo 154 kW. Največja hitrost, ki jo je dosegel, je bila 90 kilometrov na uro in ugibali smo, da najbrž med vožnjo po klancu navzdol.

Nadaljevali smo proti Vidmu/Udine in pot se ni več tako strmo spuščala. Vozili smo mimo kraja Možac/Moggio Udinese do sotočja rek Bela/Fella in Tilment/Tagliamento. V kraju Ospedaletto smo zapustili doline reke Tilment in se zapeljali proti kraju Humin/Gemona del Friuli. Kolesarska pot Alpe-Adria je speljana tako, da obišče večino okoliških vasic. Ker smo ta dan načrtovali sto kilometrov kolesarjenja, smo poiskali bližnjico in se po makadamski poti ob potoku zapeljali do kraja Tavagnacco, poiskali pokopališče in tam malicali.

Od tam je sledil še kratek odsek do Vidma. Mesto je z več vidikov najpomembnejše mesto v regiji Furlanija. Ima približno sto tisoč prebivalcev in je drugo največje mesto v deželi (za Trstom). Leži le okoli 15 kilometrov zahodno od meje s Slovenijo. Zaradi središčne lege je pomembno cestno in železniško križišče, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in cerkveno središče Furlanije. Po ocenah živi v Vidmu in bližnji okolici okoli dva tisoč prebivalcev slovenskega rodu. Videm se je začel razvijati zaradi zatona Ogleja, enega pomembnejših mest v rimskem imperiju. V tridesetih letih 13. stoletja so namreč v Videm iz Ogleja prestavili sedež Oglejskega patriarhata, kar je dalo naselju nov pomen tudi z gospodarskega stališča. Mi smo si ogledali najpomembnejše dele mesta, se zapeljali okrog gradu in potem skozi polja in vinograde do Palmanove.

(Se nadaljuje)