Irena Vouk / Foto: David Keinne
Irena Vouk / Foto: David Keinne
Kdaj bo na Gorenjskem zavel svež veter
Irena Vouk je uspešna podjetnica, ki posebno skrb posveča zdravju ljudi. Zanje od vsepovsod uvaža prehranska dopolnila in jih prodaja po svojih trgovinah v Kranju, na Bledu in v Naklem.
V rodni Veliki vasi jo vsi poznajo tudi kot ženo župana Franca Vouka, s katerim tudi skupaj vodita gostilno Pr Vouk.
Tako bom rekla: kar imaš rad, ni težko delati na polno. Z možem Francem sva si vedno želela otrok, tudi zato, da ves najin trud ne bo šel v nič in da bo naša gostilna Pr Vouk lahko še nekaj generacij eno od središč našega kraja, kjer se lahko počutijo domače tako naši ljudje kot turisti. Kar pa zadeva podjetništvo: imam ga v krvi, že v študentskih letih sem se preživljala z nabavo in prodajo stvari, ki so ljudem prišle prav za zdravje in boljše počutje. In to sem z leti postopoma nadgrajevala. Saj veste, kako pravijo: zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. V mojem primeru se to potrjuje, treba je biti samo marljiv pa potrpežljiv.
Glejte, s politiko se jaz ne ukvarjam. Ja, je pa čudno, kar pravite. Pri nas v Veliki vasi je bil moj mož Franc že sedemkrat izvoljen za župana, pred njim pa so bili župani vedno tudi sami moški. Kdaj mu v šali rečem: »Franc, prej bo v Rusiji izvoljena ženska kot pa pri nas.« Ali pa kakšen medved, ki ga vsake toliko prinese čez naše kraje.
A veste, precej ljudi me ustavlja pri nas v Veliki vasi in me nagovarja, naj kandidiram na naslednjih volitvah, ampak … kaj pa vem. Dokler bo župan moj mož Franc, me to res ne zanima, kasneje bom pa o tem razmislila, če me bodo ljudje še naprej tako nagovarjali.
Sploh ne. Politika niti najmanj. Če povem po pravici, niti ne vem, katere stranke vse so v parlamentu, dve ali tri bi že lahko naštela, več pa ne. Itak so tam same govorance pa flance, pa pretakanja denarja levo desno, samo tja ne, kamor bi moral iti, v ceste, v tunele, za zdravstvo pa za dobre šole. Mene pa za razliko od govoranc zanimajo konkretne stvari, ki so dobre za posel pa za ljudi. Če bi se odločila za župansko kandidaturo, bi se zato, ker rada delam za ljudi in z njimi.
Mene zanima predvsem zdravje ljudi, to, da jim lahko omogočim boljše življenje v zdravem okolju pa jim ob tem še ponudim možnost, da z raznimi dopolnili izboljšajo kakovost svojega zdravja in s tem življenja. Pa cesto proti Kranju bi dala popravit, vsakič, ko varno po grapah pripelješ ven iz naše doline, bi moral za tri maše dat.
Ja, mi imamo v vasi svojo pevsko skupino, pa v Cviklovem skednju je razstava starih kmečkih orodij. Enkrat na leto prirejamo tudi tekmovanje v striženju ovac, pridejo iz vseh slovenskih krajev, pa skor vedno zmaga v Veliki vasi ostane.
V Ljubljano skor ne hodim, ni kje za parkirat. V Kranj grem pa večkrat po opravkih, tam imam štacuno. Žal mi je, da je center mesta zdaj bolj mrtev, komaj lahko še slišiš domačo besedo tam.
O, ja. Zadnjič me je sestrična Nadja povabila s sabo na premiero v Prešernovo gledališče, je dobila dve karti za rojstnodnevno darilo.
Naslov mi je zdajle ušel iz glave, sem se pa orenk vživela v lik glavne igralke, fejst prepričljivo je igrala.
Ja, ja, Vesna Slapar. Res mi je bila všeč, sem jo že enkrat prej v Lidlu srečala. Sem po predstavi pomislila, da če bi bila igralka, bi hotela točno tako kot ona igrat.
Velika vas je moj svet, tukaj živijo moji ljudje. Vem, da bi lahko uspela tudi v večjih krajih, imela sem tudi že ponudbe za posle čez mejo v Celovcu, pa je zadnji hip vse skupaj padlo v vodo. Bog ve, zakaj se je moralo tako zgoditi. Človek obrača, Bog obrne. Ni kaj, takšno je življenje.