Ko v nošo se odenem

Že na začetku smo gledalci začutili, da bo večer namenjen folklornim oblačilom oziroma kostumom in da bomo imeli priložnost videti oblačila iz različnih časovnih obdobij.

Večer je povezoval Aleksander Sašo Zupan. Za začetek smo prisluhnili opisu in si ogledali, kako so bili na vasi kmečki ljudje oblečeni pred letom 1800. Šenčurski folklorniki so se nato predstavili v koreografiji Krompir, ki jo marsikdo že pozna; sloni pa na dejstvu, da Šenčur leži na peščeni zemlji, zato je že dolgo – 250 let – znan po pridelovalcih krompirja.

Sledila je predstavitev meščanskega para. Oblačili je izdelala Andreja Stržinar, ki se med drugim podpisuje tudi pod repliko oblačila Marije Terezije, ki pa ga na odru nismo imeli priložnosti občudovati, saj je gostoval kot eksponat na razstavi na Blejskem gradu.

»Koreografija Stopinje za obzorjem časa se poigra s priredbo plesnih elementov posameznih plesov, za katere sklepamo, da so bili na Slovenskem poznani v drugi polovici 18. stoletja in kasneje,« je pojasnil Aleksander Sašo Zupan. Nato smo si koreografijo v izvedbi šenčurskih folklornikov lahko tudi ogledali.

Izvedeli smo tudi nekaj o sami kostumski podobi Folklorne skupine FD Šenčur, ki je začela delovati leta 2009. Ker imajo v Šenčurju spomenik cesarici Mariji Tereziji, so se odločili za ohranjanje starejših plesov in običajev. Ko so se prvič predstavili javnosti, še niso imeli svojih oblačil. Kasneje so se odločili za oblačilno podobo iz začetka 19. stoletja, saj je za to obdobje dovolj podatkov, da so lahko izdelali verodostojna obuvala, oblačila in pokrivala.

Predstavili so se tudi s koreografijo Potowčke, kar je v bistvu drugo ime s Kranjskega za šotiš.

Na koncu je na oder stopil tudi par v nam najbolj znani t. i. narodni noši. Kot pa so nam namignili poznavalci v dvorani, gre v bistvu za narodno nošo, ki nikoli ni bila noša naroda, temveč Kranjske. Govorimo o začetku 19. stoletja. Danes se namesto izraza, ki smo ga kar ponotranjili – slovenska narodna noša – uporablja naziv pripadnostni kostum.

V zadnji točki so zaplesali člani Folklorne skupine FD Kokrica. Predstavili so se s koreografijo Gorenjski delovni plesi. Kot zanimivost: folklorniki so leta 1991 prenehali delovati in se po štiridesetih letih – predlani – spet zbrali in zaplesali.