Koleno

Na poti s kolesom iz službe domov sem na travniku opazovala psa, ki je prosto tekal brez povodca. Tekel je proti meni. Mislila sem si, saj ga bom prehitela. Nisem se ustrašila psa, kje pa, saj smo trinajst let in pol živeli s psom. Medtem ko sem pospešila kolo, je pes še vedno tekel proti meni in že je bil pri sprednjem kolesu. Mislila sem si, kaj bo sedaj, ali bom povozila psa. Zaviram, želim sestopiti in že sem bila na tleh. Takoj so bili ob meni ljudje in mi pomagali. Tudi z glavo sem treščila ob asfalt. Zlata čelada mi je rešila glavo. Ko sem se pobrala, sem poskusila stopiti na nogo, ta pa je nemo obvisela v zraku. Ni bilo opore. To pa ne bo nič dobrega, sem si mislila. Očitno pa vse skupaj le ni bilo tako hudo, saj je bila prva misel in beseda, ki sem jo izrekla, pa ravno jutri, ko imamo koncert, ne bom mogla biti tam. Nisem mogla doživeti dobrodelnega koncerta, ki smo ga dijaki in profesorji skrbno pripravljali več kot dva meseca. Prišli so reševalci, policija, Jesenice. V bolnici so naredili rentgensko sliko, pregledala me je zdravnica. Rentgensko sliko po novem pošljejo v Ljubljano, da jo odčitajo. Strgane zadnje kolenske vezi, natrgane stranske vezi, odlomljena kost, ki se je zapičila v mišico. Ko so me pripeljali na hodnik, sem se začela tresti. Ne da bi bilo tako mrzlo, gotovo je bilo od šoka. Mimo pride starejša sestra in mi reče: »Kaj pa se tresete? Pač ste se poškodovali. Ali niste bili še nikoli poškodovani? Saj menda nimate doma majhnih otrok.« Tako debelo jo pogledam, majhne otroke, kaj. A sem videti stara, da bi imela majhne otroke? Seveda jih nimam. Potem se nasmehnem. Blagor izkušenim zdravstvenim delavcem, ki lahko tudi v težkih trenutkih paciente nagovarjajo s humorjem. Torej, poškodba kolena. Dobila sem longeto in bergle in sedaj nerodno stopicljam po hiši. Od postelje do mize in kavča, v stranišče, pri prhanju potrebujem pomoč. Kupili smo stol za kabino za prhanje in nekako se ob pomoči uredim. Ko ležim v postelji, stegnjeno nogo z obema rokama primem in jo premikam malo levo ali desno. Včasih bi dobila mavec, ki bi bil za nekaj tednov moj spremljevalec od gležnjev do zadnjice. Moderna longeta je lažja, neroden si pa ravno tako. Opravila sem vse preiskave, in ko bo izšel ta časopis, bo kirurg že povedal, kako bodo zdravili koleno. Operacija ali le fizioterapija. V vsakem primeru bo do pomladi ali do zgodnjega poletja moj fokus drugje – kako rehabilitirati koleno. Odvisna sem in bom še naprej od drugih. Vadila se bom v potrpežljivosti in priprošnji, da pospravijo, pomijejo, mi prinesejo, mi pomagajo, me peljejo … Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Bom opazovala sebe, kaj mi bo prinesla ta izkušnja.