Kolesarili pod Velikim Klekom

Na lep avgustovski petek se je skupina 14 Glasovih kolesarjev odpravila za izlet na območju Grossglocknerja oziroma Velikega Kleka. Izlet je z odliko pripravil naš član Marijan Gros, ki ima v tistih krajih precej izkušenj in je tam že večkrat kolesaril.

Alpska cesta Veliki Klek povezuje kraja Bruck na Salzburškem in Sveta Kri/Heiligenblut na Koroškem. Skupno je dolga 48 kilometrov, najvišja točka glavne ceste je prelaz Hochtor (2504 m n. m.). Cesta je danes odprta le poleti, običajno od začetka maja do konca oktobra, saj je pozimi zasnežena.

Ideja o cesti čez Veliki Klek je nastala v času gospodarske krize konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. Avstrija je želela s projektom zmanjšati brezposelnost ter spodbuditi turizem v gorskih regijah. Leta 1930 so začeli gradnjo, pri kateri je sodelovalo okoli štiri tisoč delavcev. Glede na to, da so bili takrat stroji še zelo slabo razviti, je bil to izjemno zahteven projekt. Kljub težkim razmeram so cesto dokončali v petih letih in jo 3. avgusta 1935 slovesno odprli. Torej je v času, ko so naši kolesarji gonili, minilo ravno devetdeset let od odprtja te slikovite ceste. Že dan po odprtju so na njej priredili prvo mednarodno avtomobilsko in motoristično dirko. V naslednjih desetletjih se je uveljavila kot ena najznamenitejših alpskih panoramskih cest v Evropi, ki je igrala pomembno vlogo pri razvoju turizma na avstrijskem Koroškem in Salzburškem.

Naši kolesarji so se začeli vzpenjati v vasici Döllach, ležeči na približno tisoč metrih nadmorske višine. Sicer so kmalu zavili na stransko panoramsko in manj obljudeno cesto mimo vasi Mitten in Schachnern ter se v vasi Fleiß priključili nazaj na glavno cesto. Sledilo je približno 20 kilometrov do odcepa na prvi cilj, ki ga običajno dosežejo kolesarji, Edelweiss Spitze (2571 m n. m.). Do tja vodi zahtevna serpentinasta cesta, nakloni pogosto presegajo deset odstotkov, zadnji metri pa so speljani po ozkih tlakovanih zavojih. Edelweiss Spitze je razgledna točka, ki je dobila ime po znameniti roži planiki. Ob lepem vremenu se odpre pogled na več kot trideset dvatisočakov in skoraj vse pomembnejše vrhove Visokih Tur.

Sledil je spust nazaj na glavno cesto in nadaljevanje poti proti Ploščadi Franca Jožefa (2369 m n. m.). Čeprav je ta odsek nekoliko manj strm, zahteva dobro pripravljenost, saj so imeli kolesarji že precej kilometrov v nogah. Ploščad danes velja za eno najbolj obiskanih panoramskih točk v Avstriji. Od tu se odpira razgled proti najvišjemu vrhu države Velikemu Kleku (3798 m n. m.) ter proti ledeniku Pastirica/Pasterze.

Po spustu do vasi Sveta Kri​ so si kolesarji privoščili kratek postanek in okrepčilo in se nato po glavni cesti spustili v dolino. Vseh 14 članov je prevozilo celotno traso. In kar je še pomembnejše: brez nezgod ali defektov. Tako so tisti dan prekolesarili okrog 82 kilometrov in se povzpeli za 2855 višinskih metrov. Bravo!