Kolesarjenje Baltik 2024, 6. del

Jutro v Šiauliaiju je bilo sivo in dežne kaplje so tiho kapljale po kolesih, kot bi se odločale, ali naj nas zadržijo v hotelu ali nas vendarle pošljejo na pot. Nekateri so se odločili za udobje kombija. Drugi smo se pripravili za kolesarjenje v dežju in se pogumno odpravili na peto etapo, ki nas je vodila proti jugu, vse do Kalnujaija.

Prvih 15 kilometrov smo kolesarili po urejeni kolesarski stezi ob avtocesti. Kaplje so ritmično udarjale po čeladah, asfalt je bil moker, a volja neuničljiva. Ko smo zavili z glavne ceste, nas je pot vodila po slikoviti podeželski cesti, skozi vasi Vijurkai, Noreišiai in Kukečiai. Dež je počasi ponehal in skozi oblake se je sramežljivo prebil prvi sončni žarek.

V kraju Kelmė, mestecu s približno 7500 prebivalci, smo imeli prvi pravi postanek dneva. Ob cesti sta čakala spremljevalna kombija – kot premični pristan sredi deževne etape. Tam se je čas za trenutek ustavil. Kolesa so počivala, mi pa tudi. Slekli smo dežna oblačila, na obrazih pa se je začel risati nasmeh, ko smo uživali v dobrotah, ki so nas čakale na prtljažniku kombija.

Kelmė ni veliko mesto, a je zato toliko bogatejše z zgodovino. Prvič je bilo omenjeno že leta 1416, ko so tukaj postavili prvo cerkev. Njegove ulice danes krasijo še druge zanimivosti: dvorec iz 15. stoletja, evangeličanska cerkev in mestna hiša. Posebno mesto v lokalni identiteti zavzema Gimnazija Jonasa Graičiūnasa, poimenovana po litovskem pesniku in kulturniku.

Po okrepčilu so se nam pridružili še »suhi« iz kombija in v polni zasedbi smo nadaljevali pot po asfaltni podeželski cesti proti jugu. Edini večji kraj na poti je bil Lioliai. Ob poti so se vrtela krila vetrnih elektrarn – sodoben kontrast idiličnemu podeželju. Veter, ki je poganjal te velike bele konstrukcije, je bil tokrat tudi naš zaveznik.

V mestu Raseiniai, zgodovinskem kraju z več znamenitostmi, smo si privoščili še en kratek postanek. Spomenik Žemaitis, posvečen litovski neodvisnosti in narodni zavesti, pravoslavna in katoliška cerkev, mestni park in pokrajinski muzej so nas pozdravili v spokojni tišini.

Zadnji kilometri so nas pripeljali do turističnega naselja Karpynė, blizu kraja Kalnujai, tik ob glavni litovski avtocesti Vilna–Kaunas–Klaipėda. Po napornem dnevu, ki se je začel z dežjem, je bila razkošna namestitev pravi balzam za telo in duha.

Peta etapa, ki se je začela v dežju in končala v soncu, je bila polna kontrastov. A kot vedno pri kolesarskem potovanju: ni pomembno, koliko kilometrov prevoziš, ampak kaj ti vsak od njih prinese.

(Se nadaljuje)