Kolesarjenje Baltik 2024, 7. del

Šesta etapa se je začela v razkošnem objemu turističnega naselja Karpynė. Vse – od mehke postelje do kraljevskega zajtrka – je preseglo naša pričakovanja. Po deževju dan prej nas je jutro razveselilo z obljubo sonca. Kolesa smo zajahali z znanim toplim občutkom v prsih, ki se prebudi, ko veš, da je pred tabo nov dan raziskovanja sveta na dveh kolesih.

Po nadvozu smo zapeljali čez avtocesto in nadaljevali skozi Kalnujai, kjer smo zavili na široko podeželsko makadamsko cesto, ki se je lenobno vila skozi vasi Vengerskai, Griaužai in Baltraitiškė. Kolesarili smo mimo ribnika Volungiškės, ki služi za namakanje polj, in prispeli v vas Pamituvys I. Nadaljevali smo po prašni makadamski cesti mimo zlato rumenih polj, prostranih travnikov, samotnih dreves in brez ene same večje naselbine. Samo mi, narava in veter v laseh.

Nekoliko pred mestecem Veliuona smo po več kot tridesetih kilometrih končno uzrli asfalt. Cesta se je elegantno vila ob reki Nemen, mogočni vodni žili vzhodne Evrope. Mestece Veliuona, ki danes šteje le okoli 800 prebivalcev, nas je presenetilo s svojo bogato preteklostjo. Tu naj bi bil pokopan veliki litovski vojvoda Gediminas, ki je v 14. stoletju razširil litovsko ozemlje od Baltskega do Črnega morja. Sledili smo toku reke Nemen, ki prihaja iz Belorusije in se pri mestu Rusnė izliva v Baltsko morje.

Kot vsak dan smo bili dogovorjeni za opoldanski odmor in malico. Spremljevalna kombija sta našla zavetje v senci pod mostom, kjer se rečica Dubysa izliva v mogočni Nemen. Seveda kombijev nismo opazili, čeprav smo se peljali tik nad njima. Navigacija je hitro pokazala napako. Obrnili smo, se vrnili po mostu in poiskali kraj, kjer nas je čakalo okrepčilo.

Po malici smo nadaljevali proti mestu Vilkija, kjer smo se vkrcali na brod in prečkali reko Nemen. Legenda pravi, da so ljudje v okolici kraja, kjer danes stoji mesto, nekoč slišali zavijanje volkov. Ime naj bi izviralo iz besed »vilkų gauja«, kar pomeni krdelo volkov.

Prečkanje reke z brodom je bilo prijetna popestritev. Na drugi strani smo nadaljevali po mirni lokalni asfaltni cesti, ki pa nas je kmalu pripeljala na bolj prometno cesto. Po nekaj kilometrih smo zavili na prijetno kolesarsko stezo, speljano tik ob reki. Pot nas je vodila mimo zdraviliškega kraja Kačerginė, kjer bi se zlahka zadržali še dan ali dva, a cilj etape je bil Kaunas, drugo največje litovsko mesto.

Po ogledu mesta in večerji smo se odpravili v hotel z malce ironičnim imenom – Very Bad Hootel, v katerem smo že enkrat prenočili na poti v Pärnu, kjer se je naša kolesarska avantura po Baltiku začela.

Za nami je bila šesta etapa, ki se je začela s prašnimi cestami med polji in travniki, nadaljevala ob reki skozi zanimive kraje in zaključila v osrčju Litve.

(Se nadaljuje)