Kolesarjenje po Južni Češki, 1. del

Naše kolesarsko potovanje po Južni Češki smo začeli ob majhnem jezeru Olšina, kjer smo bili tudi nastanjeni prvi dan. Kolesarili so k jezeru Lipno, ki se razteza tik ob meji z Avstrijo in leži na robu narodnega parka Šumava. To umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo reke Vltave, velja za najbolj turistično razvito jezero na Češkem, ki ga domačini radi imenujejo kar južnočeško morje. Čehi radi prosti čas izkoristijo za rekreacijo in na jezeru in ob njem imajo veliko možnosti od jadranja in supanja do kolesarjenja in pohodništva. Imajo celo smučišče. Jezero tvori reka Vltava, najdaljša češka reka, ki se vije skozi celotno državo in v veliki meri oblikuje tamkajšnjo pokrajino. Ta dan smo kolesarili v dežju, zato se nismo veliko ustavljali. Kratek postanek smo naredili v kraju Horní Planá, znanem po zdravilnem izviru Dobra voda, ki se skriva v gozdu nad mestom. V preteklosti je bil ta vir priljubljena romarska točka, danes pa privablja pohodnike in turiste, ki iščejo stik z naravo. Ogledali smo si še pristanišče za trajekt, ki pelje čez jezero, in se potem brž vrnili domov v tople hotelske sobe. V dežju je namreč na kolesu mrzlo tudi junija. Po večerji smo skupaj zapeli nekaj domačih pesmi.

Naslednji dan smo se mimo vojaškega področja Boletice zapeljali v Český Krumlov, eno najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi, ki je zaradi izjemne arhitekture uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Mesto leži v objemu reke Vltave, ki s svojim okljukom obkroža staro mestno jedro. Slikovite ulice, pisana pročelja hiš in bogata zgodovina ustvarjajo pravo vzdušje iz obdobja renesanse. Mesto so pred drugo svetovno vojno večinoma poseljevali Nemci, ki so se morali po zmagi zaveznikov izseliti. Zato je bilo od konca vojne do leta 1991 bolj prazno. Edino v najbolj mogočni stavbi Krumlovskem gradu, ki po velikosti zaostaja le za praškim gradom, so se nekajkrat letno zbrali predstavniki češke vlade iz tistega obdobja. Zato sta mesto in grad ostala do danes zelo ohranjena. Korenine gradu segajo v 13. stoletje, skozi čas pa je bil v lasti različnih plemiških družin. Med njimi so izstopali Rožmbergi, pozneje pa tudi Schwarzenbergi, ena najvplivnejših rodbin v češki zgodovini. Prav družina Schwarzenberg je s svojo močjo oblikovala podobo regije – razvijali so kmetijstvo, gradili ribnike in gojili gozdove, njihova zapuščina pa je še danes vidna v številnih dvorcih in kulturnih spomenikih. Sprehod skozi grajske dvorane in vrtove je bil nepozaben, saj smo dobili vpogled v razkošno življenje plemstva ter spoznali, kako pomembno vlogo so imeli ti kraji v evropski zgodovini. (Se nadaljuje)