Kolesarjenje po Panonski nižini, 1. del

Glasovi kolesarski popotniki smo lansko sezono kar trikrat obiskali Panonsko nižino. Večkrat so mi gostje namreč rekli, da bi radi kolesarili po ravnini – in ni večje ravnine v okolici, kot je Panonska nižina. Kolesarjenje po ravnini med žitnimi in koruznimi polji, ko ne vidiš konca ceste – in ko končno prideš do konca, se začne nova ravnina in zopet ne vidiš konca ceste – postane po nekaj dneh že malo dolgočasno. Zato smo se po treh dneh kolesarjenja z veseljem pognali na hrib s 120 metri višinske razlike.

V štirih dneh smo obiskali pokrajine Slavonija, Baranja in Bačka, ki sestavljajo hrvaški in srbski del Panonske nižine. Slavonija se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo. Pokrajina je danes glavna žitnica Hrvaške. Baranja leži v trikotniku, ki ga obdajata reki Donava in Sava ob njunem sotočju, zadnjo stranico pa določa državna meja z Madžarsko. Zgodovinska pokrajina je danes razdeljena med Hrvaško (tretjina) in Madžarsko (dve tretjini). Bačka leži v severozahodnem delu Vojvodine.

Večje mesto na hrvaškem delu je Beli Manastir (središče hrvaške Baranje), v bližini katerega so vasi Kamenac, Kozarac in Karanac, kjer smo spali prvo noč. Naslednji dan smo kolesarili skozi naravni park Kopački rit do kraja Batina, kjer je mejni prehod s Srbijo. Po prečkanju meje smo se nastanili v kraju Bezdan tik ob reki Donavi. Tretji dan smo se iz Bezdana odpravili v Sombor, mesto z največ drevoredi, ter pot podaljšali do Apatina, kjer varijo pivo Jelen, nato pa smo se ob reki Donavi vrnili v Bezdan.

Kraji, ki smo jih obiskali, so kulinarično, glasbeno in plesno zelo bogati. Spoznavali smo tipične panonske jedi na hrvaški in srbski strani reke Donave; večina teh jedi je povezana s sladkovodnimi ribami, ki so precej značilne za to območje. Spoznali pa smo tudi pravo srbsko glasbo, saj so nam med večerjo na obrežju reke Donave igrali glasbeniki.

Na izletu smo spoznali, da je prebivalstvo tega dela Panonske nižine zelo premešano. Zgodovinsko so se trije narodi, Hrvati, Srbi in Madžari, mešali med seboj, in ker so bili kraji precej časa tudi pod Avstro-Ogrsko, so tam živeli tudi Nemci. Prav škoda je, da je srbska meja tako močno zarezala v tukajšnje prebivalstvo.