Kolesarjenje po Panonski nižini, 6. del

Naslednji dan smo kolesarili iz Bezdana v Bački Monoštor, kjer smo obiskali etno hišo Mali Bodrog. Prijazna domačinka nam je predstavila tipično panonsko hišo, kakršne so tod gradili pred 150 leti.

Tipična panonska hiša je podolgovata, ozka in pritlična, s streho, ki sega čez vhod in okna ter nudi senco. Hiše so postavljene tik ob cesti, dvorišče in gospodarska poslopja pa se raztezajo v notranjost. Stene so grajene iz nabite zemlje, opeke ali pletenega trstičja, premazanega z ilovico, ki je odličen izolator. Strehe so bile prvotno krite s slamo, kasneje pa z lesenimi ali opečnimi strešniki. Okna in vrata so bila majhna, lesena in pogosto pobarvana v modre ali zelene odtenke. Notranja razporeditev je vključevala tri glavne prostore: bivalni del, kuhinjo ter shrambo ali dodatni bivalni prostor. Ogledali smo si, kje so spali starejši in kje otroci.

Zapustili smo Bački Monoštor in se po dolgih ravnih cestah odpeljali proti Somborju ter s kolesa opazovali ravnine Vojvodine. Ta avtonomna pokrajina na severu Srbije obsega 21.500 kvadratnih kilometrov, na njenem ozemlju pa živi več kot 25 različnih narodnosti. Med najštevilnejšimi so Srbi, sledijo pa Madžari, Slovaki, Hrvati in Romuni. Pokrajino sekajo tri velike plovne reke – Donava, Tisa in Sava, ki njeno ozemlje delijo na tri dele: na vzhodu leži Banat, na severozahodu Bačka, na jugozahodu pa Srem.

Na vojvodinskih neskončnih ravninah in rodovitnih tleh kmetje pridelujejo žita, sončnice, sladkorno peso in grozdje, iz katerega nastajajo odlična vina. Pomembno mesto zavzemata tudi živinoreja in prehrambna industrija. Skozi zgodovino so ti kraji doživeli vplive Rimljanov, Habsburžanov, Turkov in Kraljevine Jugoslavije. Ta bogata zgodovina se odraža tudi v arhitekturi večjih mest, kot so Subotica, Zrenjanin, Pančevo in Sombor, kjer smo lahko občudovali secesijske, baročne in klasicistične stavbe.

Ker je bil promet vse gostejši, smo sklepali, da se bližamo mestu Sombor. Na cestah je bilo neverjetno veliko kolesarjev. Kmalu po tem, ko smo peljali mimo table, ki označuje začetek mesta, so se začeli drevoredi, ob katerih je speljana tudi kolesarska steza. Sombor je znan po svojih številnih drevoredih, ki mestu dajejo poseben čar. Med najpogostejšimi drevesnimi vrstami, ki jih najdemo v teh drevoredih, so lipa, divji kostanj, javor in platana. Najbolj značilna drevesa pa so ameriški koprivovci, ki jim domačini pravijo bođoši. Baje so to drevo prinesli iz Misisipija, saj s svojo veliko in košato krošnjo nudi obilno senco. Skupna dolžina somborskih drevoredov naj bi znašala kar 121 kilometrov. Eden izmed njih nas je pripeljal v središče mesta.