/ Foto: Grega Flajnik

Prijeten klepet ob kipu režiserja Ernesta Bošnjaka / Foto: Grega Flajnik

Kolesarjenje po Panonski nižini, 7. del

V središču mesta smo spoznali, zakaj ga imenujejo tudi mesto parkov in trgov, saj je v bližini centra kar sedem trgov in štirje parki. S približno 50.000 prebivalci je upravno središče Zahodnobačkega okraja in eno najlepših mest v regiji.

Sombor ima dolgo in zanimivo zgodovino, ki sega v srednji vek. Mesto je bilo leta 1749 razglašeno za kraljevsko svobodno mesto, kar mu je prineslo številne privilegije. V obdobju habsburške monarhije je postalo pomembno upravno in kulturno središče.

Kako kulturno napredni so bili Somborčani, priča tudi podatek, da so prvo čitalnico organizirali že leta 1845. V njej je bil dolga leta aktiven član znani srbski pesnik Laza Kostić, avtor znane pesmi Santa Maria della Salute. Na Aveniji kralja Petra I. stoji njegov kip v naravni velikosti. Poleg njega najdemo še kip pisatelja Veljka Petrovića ter filmskega ustvarjalca Ernesta Bošnjaka, ki si je prizadeval, da bi Sombor postal evropski Hollywood.

V mestu se še vedno močno čuti vpliv avstro-ogrske dobe. Eden najbolj impresivnih primerov je stavba županije, ki stoji na koncu prej omenjene avenije. Z eno izmed skupin smo si lahko ogledali tudi notranjost stavbe in občudovali znamenito sliko Bitka pri Senti. Slika je široka sedem metrov in visoka štiri metre. Prijazni vratar nam je razložil, da so jo naročili leta 1896 ob tisoči obletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino. Uokvirili so jo v Münchnu in jo nato z ladjo po Donavi prepeljali v bližino Somborja.

Na sliki je prikazana bitka pri Senti, ki je potekala 11. septembra 1697 ob reki Tisi na ozemlju današnje Srbije. Bila je ena ključnih bitk v avstrijsko-osmanskih vojnah. V tej bitki so habsburške sile pod poveljstvom princa Evgena Savojskega premagale številnejšo osmansko vojsko pod vodstvom sultana Mustafe II. Osmanska vojska, ki je štela okoli 50.000 vojakov, je poskušala prečkati reko Tiso pri Senti, ne da bi pričakovala napad. Evgen Savojski, izkušen vojskovodja, je to priložnost izkoristil in s 35.000 vojaki izvedel nenaden napad. Habsburške sile so najprej napadle osmanski tabor, kjer sta zavladala kaos in panika. Nato so Avstrijci napadli most, po katerem so Osmani poskušali pobegniti, in popolnoma razbili osmansko vojsko. V bitki pri Senti je Osmansko cesarstvo doživelo enega najhujših porazov, saj so izgubili okoli 30.000 vojakov, skupaj z ogromno vojaško opremo in zakladnico. Habsburžani so s to zmago utrdili svojo prevlado v Panoniji in na Balkanu, Osmane pa prisilili v sklenitev Karlovškega miru leta 1699, s katerim so izgubili večino svojih ozemelj v srednji Evropi. Bitka pri Senti je s svojo strateško pomembnostjo odločilno prispevala k upadu osmanske moči v Evropi in povečala slavo Evgena Savojskega kot enega največjih vojskovodij tistega časa.