Tudi letos se je v Poreču zbralo lepo število Glasovih kolesarjev. / Foto: Grega Flajnik
Tudi letos se je v Poreču zbralo lepo število Glasovih kolesarjev. / Foto: Grega Flajnik
Konec tedna, od četrtka do nedelje, smo Glasovi kolesarji preživeli na tradicionalnih spomladanskih pripravah v Poreču. Po namestitvi v hotelu smo že popoldne opravili prvo skupno kolesarjenje. Tako kot pri torkovih rundah smo se razdelili v skupine A, B, C in D, in sicer glede na pripravljenost in hitrost kolesarjenja, ženske pa so vozile v svoji skupini. Skupina A je osnovna skupina z zmernim tempom, skupina B vozi nekoliko hitreje, najhitrejši pa sta skupini C in D. Vsaka skupina je imela prilagojeno dolžino trase, ki je bila večinoma speljana po manj prometnih podeželskih cestah v notranjosti Istre. Kolesarili smo v zaledje Istre vse do Tinjana, prestolnice istrskega pršuta. Na jugu so nas poti vodile do Rovinja, Bal in Fažane, na severu pa do Novigrada, Umaga in Buj.
Ena najlepših in hkrati najzahtevnejših tur nas je vodila v dolino reke Mirne, enega najbolj slikovitih predelov Istre. Po legendi so tam nekoč živeli velikani, ki so okoli doline zgradili mesta na hribih. Pot nas je iz Poreča vodila skozi naselja Antonci, Kosinožići, Vržnaveri, Žikovići in Bačva, kjer smo se mimo vinogradov postopoma vzpenjali proti notranjosti do Višnjana, znanega po observatoriju. Nadaljevali smo skozi Bariće in Karojbo. Pravi spektakel pa se je začel na hribu nad dolino Mirne, kjer se odpre dih jemajoč pogled na griče, na katerih kraljujejo srednjeveška mesta, med njimi znameniti Motovun. Po spustu v dolino reke Mirne smo se skozi Livade povzpeli na Oprtalj, enega najbolj cenjenih vzponov v Istri. Nadaljevali smo skozi Sveto Lucijo, Šterno in Makovce v Grožnjan, mesto umetnikov. Njegove ozke ulice in edinstven razgled na dolino Mirne ponujajo popoln kraj za oddih.
Sledil je spust do glavne ceste, ki iz Buj skozi naselje Bijele Zemlje vodi proti dolini Mirne v Ponte Porton, kjer je bila potrebna dodatna previdnost zaradi gostejšega prometa. Nato je bil na vrsti še en priljubljen vzpon, na Vižinado, dolg šest kilometrov. Za nagrado smo uživali v dolgem, sicer rahlo valovitem, a blagodejnem spustu proti obali. Pot nas je vodila skozi Dance, Lasiće, Baškote, Labince, Tar in Gediće do Poreča. Ob poti so nas spremljali vinogradi in oljčni nasadi. Letos je bilo veliko cest zaradi obnove zaprtih, zato smo morali večkrat uporabiti obvoze.
Naše spomladanske priprave so bile več kot uspešne. Razgibana pokrajina nam je ponudila prave izzive, prelepi razgledi pa so bili dodatna nagrada.