Kolesarski vodnik Pikčasta Slovenija

Prejšnji teden sem pisal o idejah za kolesarki izlet v tujini, torej najlepših in najtežjih kolesarskih vzponih v Evropi. Za takšne podvige je potrebnega precej treninga, ki ga najlaže opravimo na bližnjih cestah. A zakaj bi izbiral samo en klanec in na njem rušil osebne rekorde, če imamo v Sloveniji toliko lepih klancev z lepimi razgledi. To je spoznal tudi Tadej Golob, novinar, znan po odmevnih intervjujih, alpinističnih zapisih, v zadnjem času pa pisec kriminalk. Tadej je sicer v osnovi izkušen alpinist, ki se je po poškodbi začel aktivno ukvarjati s kolesarstvom.

Ker je vse več časa preživel na kolesu in spoznaval predvsem slovenske vzpone, se mu je porodila ideja, da napiše tudi kolesarski vodnik. Zadal si je cilj, da opiše čim več tras, ki sestavljajo logičen krog, kjer je izhodišče hkrati tudi cilj. Tura mora imeti več kot tisoč višinskih metrov vzpona. Zbral je 65 vzponov in jih opisal v kolesarskem vodniku z naslovom Pikčasta Slovenija. Med njimi je sedem glavnih (Kum, Krvavec, Rogla, Areh, Kolovrat, Vršič s trentarske strani, Mangart), ki so zamišljeni kot samostojne ture z vzponi in spusti po večinoma isti cesti, medtem ko so vsi drugi klanci povezani v kroge in so sestavljeni iz več manjših vzponov.

Vodnik vključuje zemljevid z označeno potjo, težavnost trase, imena krajev, skozi katere poteka pot, in QR kodo za vsak posamezen kolesarski izlet. QR kodo preprosto slikate s telefonom, ki vas poveže do ustrezne poti na aplikaciji Garmin Connect. Traso prenesete na svoj števec ali mobilni telefon, nato pa sledite naloženi navigaciji. V vodniku so navodila še podrobnejša.

Vse trase so speljane po asfaltiranih cestah, razen treh krajših odsekov, kjer pa je lep makadam. Avtor zagotavlja, da je vse trase res prekolesaril, zato so podatki točni. Seveda pa se lahko zgodi, da so v času od nastajanja knjige vašega kolesarjenja lokalne oblasti kakšno cesto že prekopale, na primer zaradi gradnje kanalizacije. Sam zato za kolesarjenje po neznanih cestah raje vzamem kolo, ki ima zračnice, primerne za vožnjo po makadamu.

V knjigi so zajete trase iz cele Slovenije. Poti segajo od Šavrinskega gričevja slovenske Istre, Brkinov in Vipavske doline (in od tam na Kras), do vzpetin nad Sočo in nekajkrat v Beneško Slovenijo, vključno s kraljevskim krogom okoli Triglava s 3800 metri vzpona, klanci predalpske Slovenije nad Idrijo, Žirmi, Kranjem, do Osilnice in Strme rebri nad njo, Bele krajine in kroga okoli Trdinovega vrha (najvišjega vrha Gorjancev). Pot nas popelje tudi čez Kozjansko do Celja in Koroške, okoli Uršlje gore, iz Velikovca čez Svinško planino, nekoč skrajno severno mejo slovenskega narodnostnega ozemlja, do Pohorja in čez Kozjak ter nazadnje do največjega slovenskega gričevja – Slovenskih goric, in na koncu (ali začetku) presenečenja za vse ljubitelje slovenskih gorskih etap – Prekmurja.

Moji predlogi za izlet

Sam sem v knjigi že začrtal nekaj letošnjih izzivov, in če bosta le čas in zdravje dopuščala, jih bom prekolesaril. Spomladi si želim odpeljati krog po slovenski Istri ali Brkinsko osmico. Kolesarjenje v dolino Rezije bo poseben izziv, saj vodi večinoma po Italiji in pelje čez tri prelaze: Predel, Na Žlebeh (Sella Nevea), ter Karniza (Sella Carnizza), sploh zadnji vzpon je precej brutalen.

Če bom dovolj dobro pri­pravljen, bom prekolesaril Alpski maraton ter Mangartski in Triglavski krog, saj so to zahtevne trase. Sploh zadnji s 195 kilometri in 3780 višinskimi metri je pravi zalogaj za rekreativne kolesarje in bi se ga raje lotil v dveh dneh.

Povsem neznano mi je Zasavje in v knjigi lahko odkrijemo nekaj lepih tras v okolici rojstnega kraja Primoža Rogliča. Zanimiv se mi zdi vzpon na Kum – zasavski Triglav ali pa krog, ki vključuje Zasavsko Sveto goro. V knjigi opisane trase skozi kraje ob Savinji so nekoliko lažje, kakšen klanec na poti pa lahko tudi izpustimo.

Če bo čas dopuščal, bomo s cestnimi kolesarji Gorenjskega glasa letos kolesarili iz Kočevja do Starega trga ob Kolpi in potem do Osilnice in čez Strmo reber nazaj do Kočevja.