Kolesarsko potepanje Donava 2023, 3. del

Najprej se moram opravičiti za napako prejšnji teden. V prvem odstavku je bilo zapisano, da smo stanovali v hotelu na levem bregu Donave v predelu Budim, kar ne drži. Budim je na desnem bregu Donave in tudi naš hotel je bil seveda na desnem bregu.

Etapo smo začeli v industrijskem mestu Dunaújváros, ki ima zanimivo zgodovino. Po drugi svetovni vojni je Madžarska želela razviti jeklarsko industrijo. Za ta projekt je bila izbrana lokacija ob reki Donavi, kjer leži vas Dunapentele, ki je dobila ime po sv. Pantaleonu. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli graditi novo industrijsko mesto in obenem veliko jeklarno, ki je potrebovala veliko delavcev. Mesto se je sprva imenovalo Sztálinváros (Stalinovo mesto). Med madžarsko revolucijo leta 1956, ki je bila uperjena proti komunistični oblasti in sovjetskim silam, so spet uporabljali prvotno ime Dunapentele. Revolucijo so nasilno zatrli in v mestu je bilo nekaj časa vojno stanje. Leta 1960 se je mesto preimenovalo v Dunaújváros (Donavsko novo mesto). Mesto je danes pomemben spomin na socializem s številnimi zgradbami iz tistega obdobja, ki so zaščitene kot zgodovinski spomenik.

Iz hotela, ki je bil v središču, smo kolesarili skozi mesto in po Pentelejevem mostu (Pentele híd) prečkali Donavo. Most, ki je dobil ime po vasi Dunapentele, ima poleg šestpasovne avtoceste tudi kolesarsko stezo in pločnik. Zgrajen je bil leta 2007 in je eden najdražjih mostov na Madžarskem. Preostali del etape smo vse do cilja kolesarili po levem bregu reke Donave. Pot nas je vodila skozi mesto Solt ter vasi Harta in Dunapataj do vasi Uszód, kjer je šofer kombija Marijan, ki nas je spremljal na poti, tik ob obali reke našel prijeten prostor. Privoščili smo si odmor za malico in počitek. Po malici smo nadaljevali skozi vas Fajsz, ki je verjetno dobila ime po knezu Fájszu, enem od Árpádovih vnukov. Árpád je začetnik dinastije Árpádovcev, ki je na prehodu v 10. stoletje ustanovila ogrsko državo. Kolesarili smo po lokalnih cestah skozi vasi, delno pa po nasipu, ki je bil večinoma asfaltiran. Ponekod smo se popolnoma približali reki, ki je v tem delu široka več kot štiristo metrov. Celotna etapa je bila dolga 114 kilometrov, skupnega vzpona pa je bilo 194 metrov. Cilj etape je bil mesto Baja, ki ima nekaj manj kot 35 tisoč prebivalcev. Mesto je pomembno pristaniško mesto ob Donavi in drugo največje pristanišče na Madžarskem. V njem tudi nekaj umetniških galerij in muzejev. V bližini mesta je naravni rezervat Gemenc.