Koroška jezerska pentlja, 3. del

Tretji dan kolesarjenja smo začeli v Obervellachu pri Šmohorju (Hermagor), kjer smo prenočili. Najprej smo se zapeljali do železniške proge in se priključili na kolesarsko pot R3A Presseger See Radweg. Po nekaj kilometrih smo prispeli do Preseškega, oziroma Pazrijskega, jezera (Pressegger See). To jezero v Spodnji Ziljski dolini s površino 55 hektarov, deveto največje na Koroškem, obdaja obsežno trstičje, ki mu daje poseben, skoraj skrivnosten videz. Ob obali smo si privoščili prvi postanek in uživali v jutranjem miru, nato pa nadaljevali proti reki Zilji. Pot nas je vodila med polji in travniki, na drugi strani reke pa nas je spremljala železnica.

Kmalu smo zavili v vas Blače (Vorderberg), prečkali reko in nadaljevali skozi Čajno (Nötsch im Gailtal). Tu se je pokrajina povsem spremenila. Na levi nas je pozdravil mogočni Dobrač (Dobratsch), gorski masiv, ki ga je zaznamoval eden največjih podorov v Alpah. Z njegove južne stene so se odlomili ogromni balvani, ki so z gromkim hrupom drveli v dolino in preoblikovali njeno podobo. Ob silovitem podoru leta 1348 je dolino Zilje za več dni zagrnil oblak prahu, pod skalami pa je izginilo 17 vasi, trije gradovi in devet cerkva. Območje, znano kot Rdeča peč, je danes zaščiten naravni spomenik in del Naravnega parka Dobrač.

Preko Nepomukovega mostu (Nepomukbrücke), namenjenega kolesarjem in pohodnikom, smo prečkali reko Ziljo. Most nosi ime po sv. Janezu Nepomuku, mučencu iz 14. stoletja, ki je za zvestobo spovedni molčečnosti dal svoje življenje.

Nadaljevali smo v smeri Beljaka (Villach) skozi Podvetrov (Unterfederaun). V bližini kraja Mlinare (Müllnern) smo ponovno prečkali Ziljo in začeli 12 kilometrov dolg blag vzpon proti Baškemu jezeru (Faaker See). Jezero ledeniškega izvora, ki leži na 544 metrih nadmorske višine, slovi po svoji turkizni barvi in velja za eno najlepših na Koroškem.

Zaključek etape nas je vodil skozi Zgornje Borovlje (Oberferlach), Ledince (Ledenitzen) in Spodnje Borovlje (Unterferlach). Po prečkanju Drave smo prispeli v Rožek (Rosegg), naš tokratni cilj. Kraj leži ob okljuku Drave, obdan z ostanki keltske in rimske preteklosti. Posebnost je muzej na prostem Keltenwelt Frög, kjer so našli več kot 1.500 kovancev, posvečenih rečnemu bogu. Nad krajem se dvigajo ruševine gradu Stari Rožek iz 12. stoletja, ki obiskovalca spomnijo na zgodovinsko moč roženskih gospodov.

Za nami je bila najkrajša etapa na našem potovanju – 65 kilometrov s 425 višinskimi metri. Čeprav manj zahtevna, je bila izjemno raznolika: od jezer do mogočnih gorskih kulis, od zgodovine do novih kolesarskih mostov. Pravi kolesarski užitek v osrčju Ziljske in Rožne doline.