Koroška jezerska pentlja, 6. del

Šesta, zaključna, etapa našega šestdnevnega kolesarskega potepanja po Koroški jezerski pentlji nas je vodila od Šentvida ob Glini do Beljaka. V zadnjih 78 kilometrih s skupno 792 višinskimi metri smo ob sončnem vremenu uživali v slikoviti pokrajini, ki se je iz gričevnate notranjosti postopoma spuščala proti Vrbskemu jezeru in Dravski dolini.

Iz Šentvida ob Glini smo se najprej usmerili proti naselju Goricja ves, oziroma Goričja vas (Hörzendorf), kjer stoji cerkev iz 11. stoletja, obnovljena v zadnjih letih. Nadaljevali smo ob Goricjeveškem jezeru (Hörzendorfer See), nato pa se ogreli na sedem kilometrov dolgem vzponu proti vasici Karnberg. Sledil je spust skozi St. Peter am Bichl do Zweikirchna, nato pa nas je pot vodila čez valovito pokrajino, gor in dol, skozi Windischbach in Witsch do Maltschacher See, kjer smo se začeli spuščati proti Vrbskemu jezeru (Wörthersee). Morali smo še pod avtocesto, ki pelje mimo Vrbskega jezera, in kmalu prispeli do obale.

Poreče ob Vrbskem jezeru (Pörtschach am Wörthersee), turistični kraj, kjer je jezero najlepše, nas je pričakalo z znamenito promenado in sto metrov dolgim mostom na Otok rož (Blumeninsel), ki je s 470 metri dolžine in 95 metri širine pravi biser sredi jezera. Po ogledu kraja smo nadaljevali ob severni obali največjega koroškega jezera do Vrbe (Velden am Wörthersee), mondenega turističnega kraja na zahodnem bregu jezera.

Od tam nas je pot vodila mimo naselja Lipa (Lind ob Velden) in ob železniški progi skozi Podravlje I in II do Dravske kolesarske poti. Ta odsek je bil pravi užitek – ravninski, miren in speljan tik ob reki Dravi, ki nas je pospremila vse do Beljaka (Villach), drugega največjega mesta Koroške s približno 66 tisoč prebivalci, ki leži ob sotočju Drave in Zilje. V mestu in okolici je več jezer, med njimi Osojsko, Baško, Srebrno, Zeleno, Magdalensko jezero, Leonharder See in Vassacher See.

Naša pot je potekala mimo Srebrnega jezera, nato pa čez most v staro mestno jedro. Mimo prangerja in mestne hiše smo se zapeljali do cerkve sv. Jakoba in gradu Beljak, nato pa do parkirišča, kjer sta nas že čakala oba kombija. Naložili smo kolesa in se odpravili proti domu.

Šest dni, 20 jezer, 450 kilometrov, 3.780 višinskih metrov – nepozabna Koroška jezerska pentlja je bila uspešno sklenjena. Najzahodnejša točka na naši poti je bila vasica Pobersach ob Dravi pod Belim jezerom, najvzhodnejša Velikovec ob akumulacijskem jezeru, najsevernejša Šentjurij ob Dolgem jezeru in najjužnejša Borovlje. Na krožni kolesarski poti, ki smo jo začeli in zaključili v Beljaku, smo obiskali skoraj vsa večja jezera Koroške.