Krmpote in morje

Ko raziskuješ in se potikaš po predelih, ki niso kdo ve kako obljudeni in obiskani, se ti kaj hitro lahko zgodi, da ne moreš priti do kakšnega izhodišča. Ravno to se je zgodilo nama, ko sva se želeli povzpeti na Kolovratske stijene, ki se nahajajo južno od Samarskih in Bijelih stijen. So kot osamljen greben na robu Velike Kapele. Kaj je preprečilo vzpon? Na gozdni cesti, ki pelje do izhodišča, je bilo podrto drevo, do izhodišča še kar nekaj kilometrov, zato sva morali poiskati nadomestno varianto. S stranske ceste, ki poteka skozi gozd, sem pripeljala do vasice Alan, ki leži nad Smokvico Krmpotsko, ali, če hočete, nad Novim Vinodolskim. Kako torej po normalni in običajni poti priti do izhodišča? Mejo s Hrvaško prečimo v Jelšanah, nato pa se po avtocesti vozimo proti Novemu Vinodolskemu in naprej do Klenovice. Smerokaz nas tik pred Smkvico Krmpotsko usmeri levo proti kraju Ruševo Krmpotsko. Ko dosežemo vasico Alan, imamo kar nekaj možnosti za parkiranje. Predlagam, da peljemo skozi vas in na levi strani glavne ceste parkiramo. Tam opazimo tudi smerokaz za Malič. S parkirišča začnemo vzpon proti Maliću, a gremo kar malce po svoje, najprej do kote z imenom Krvava Kota, 840 m n. m. Pomagajmo si z aplikacijo Mapy, da nam bo lažje. Ko dosežemo koto, ki jo označuje cel venec prosto stoječih skal, nekako po grebenu nadaljujemo desno, ko dosežemo markirano pot, ki pelje proti Maliću. Ko dosežemo markirano pot, imamo nekaj časa občutek, kot da bi hodili skozi drevored dreves. S poti se nam odpirajo pogledi proti otoku Krk in na obalno mesto Novi Vinodolski. Do dosežemo makadamsko cesto, lahko po njej nadaljujemo do odcepa za Malić, a predlagam, da cesto zgolj prečimo in na drugi strani nadaljujemo po travnato-kamnitem pobočju proti vrhu. Vršni del vzpona je razmeroma kamnit, odpirajo se nam tudi čudoviti razgledi. Vrh je označen z zarjavelo vpisno skrinjico in napisom na skali. Kaj vidimo z vrha? Odpre se nam pogled na pobočje Krivega puta, na otoke Kvarnerja, na Severni Velebit, na Senj, Novi Vinodolski, proti Gorskemu kotarju ter na vrhove Viševica in Medviđak. Lepo se vidijo tudi Kolovratske stijene, v daljavi pa opazimo tudi Samarske in Bijele stijene.

Do izhodišča se vrnemo po poti vzpona oz. se držimo markirane poti.

Zaledje, kjer leži Malić, domačini imenujejo Krmpote. Krmpotčani so se na območje, ki leži na pobočjih Kapele, naselili v tretjem desetletju 17. stoletja. Življenje je bilo zelo težko, saj je bilo obdelovalne zemlje malo, zato so mnogi emigrirali po svetu. Povojna leta so prinesla še dodatno razselitev v iskanju zaposlitve, zato je prebivalstvo postalo pretežno starejše. Danes Krmpote postajajo vse bolj privlačen kraj za življenje, zlasti za mlade. Neokrnjena narava, svež in čist zrak, bližina pohodniških poti ter plaž in morja v Smokvici, Krmpotski in Klenovici so vplivali na razvoj turizma na tem območju.

Naj kot zanimivost še povem, da je Malić sicer sestavni del t. i. Senjske obhodnice. Ima deset kontrolnih točk s skupno dolžino poti približno 50 km, začne pa se v mestu Sibinj na 5 m nadmorske višine in se nadaljuje proti Maliću (867 m n. m.), Alini bilo (1106 m n. m.), nekdanjemu planinskemu zavetišču Krivi Put, Orlovemu gnijezdu (750 m n. m.), Vratniku (700 m n. m.), Krajačevi kući (1100 m n. m.), Jadićevi planu (1416 m n. m.), se spusti proti Planinskemu domu Sijaset. Zadnja kontrolna točka je Trdnjava Nehaj v Senju.

Vsekakor je tura prekratka, da bi se le zanjo vozili v ta del hrvaške obale, je pa idealna, če se tam potepamo nekaj dni.

Nadmorska višina: 867 m
Višinska razlika: 205 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 1 / 5