Krog hvaležnosti in sodelovanja

Središčni koncept razstave Krog hvaležnosti in sodelovanja, ki je na ogled v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, je krog, ki simbolizira sodelovanje v sklenjeni mreži podpore. Mojstrske upodobitve delov človeškega telesa v krožnih kompozicijah se v razstavno celoto zaokrožijo z zanimivostmi o darovanju in presaditvi organov in tkiv v Sloveniji. Razstava je nastala v sodelovanju med Slovenskim društvom Transplant, Zavodom RS za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant, Društvom za pljučno hipertenzijo Slovenije in Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije.

Simbol solidarnosti, poguma

»V vsakodnevnem hitenju in številnih obveznostih pogosto pozabimo, kako dragoceno je življenje. Redko se ustavimo in pomislimo, kako hitro se lahko zgodi, da bomo potrebovali pomoč in podporo drugih ljudi. Morda tudi v obliki darovanja organov. Za mnoge, ki zaradi bolezni čakajo na presaditev, je vprašanje minljivosti, pomoči in solidarnosti ključno. Transplantacija organov ni le eden najbolj naprednih načinov zdravljenja v sodobni družbi, temveč tudi simbol solidarnosti, poguma darovalca, njegove družine in številnih strokovnjakov, ki vsakodnevno dokazujejo moč skupnosti. Hvaležnost, ki jo prejemniki organov čutimo po operaciji, pa ni zgolj čustvo, temveč globok poklon in priznanje vsem, ki prispevajo k uspešnim zgodbam po transplantaciji. Zavedamo se, koliko angažiranosti, požrtvovalnosti in empatije je potrebnih, da transplantacijska mreža v Sloveniji deluje tako dobro,« je na nedavnem odprtju razstave v Kranju povedala predsednica Slovenskega društva Transplant Nina Žitek. In ob vsem tem tudi prijazno povabilo k razmisleku o tem, zakaj je darovanje tako pomembno, in morda tudi k razmisleku, da se sami opredelite za darovalca.

Osebni zgodbi

Andrej Čadež s Kokrice pri Kranju se je srečal s kronično odpovedjo ledvic pred svojim 40. letom, tri leta in pol je bil na peritonealni dializi. Sledila je transplantacija ledvice, bila je uspešna. Triindvajset let je normalno živel z njo, kar je, kot pravi, lepa doba, višja od povprečja. »Zdaj sem znova nekaj let na dializi, bil sem že na čakalni listi za vnovično presaditev, vendar so me zaradi okužbe z nje začasno umaknili, dokler se okužba ne odpravi.«

Stanku Hrženjaku iz Stiške vasi pod Krvavcem so jetra presadili pred 19 leti. »Pred tem sem se dve leti samo 'matral'.« Kot je neposredno in iskreno dejal, sta po preiskavah ostali le dve možnosti, transplantacija ali pa gre pod rušo. Transplantacija je bila uspešna. »Še danes je vse v redu, brez težav.«

Več ko vemo, lažja je odločitev

»Zavod Slovenija transplant je nacionalna institucija in pristojna organizacija za to, da imamo v Sloveniji tako dober, etičen in uspešen sistem darovanja organov in tkiv. Iskreno se zahvaljujem Gorenjskemu muzeju, da so bili pripravljeni oddati prostor tej razstavi in so s tem na nek način pomembno podprli dolgoročna prizadevanja in cilje Slovenija transplanta, da bi se o darovanju organov bolj sproščeno pogovarjali. Da bi na nek način vstopili v vsakdanja življenja ljudi, da ne bi bila to neka tema, ki se odriva v bolnišnice ali stran od razmisleka, od naših življenj,« je poudarila dr. Jana Šimenc, sodelavka Slovenija transplanta.

Vsak ima seveda pravico odločanja, samostojne opredelitve, stališča glede posmrtnega darovanja organov. Namen razstave pa je, kot dodaja Jana Šimenc, da bi se zmanjšala tudi zmotna prepričanja, neki strahovi, dileme, ki se še vedno razširjajo v družbi. »Več ko vemo o tej temi, lažje se nam je odločiti, lažje je govoriti, lažje je delovati. Zato vas vabim, da poleg teh umetniških prikazov delov človeškega telesa preberete tudi zanimivosti o darovanju in presaditvah.«