/ Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Kronična utrujenost

Težava, ki pesti veliko ljudi. Glavna značilnost je huda in dlje časa trajajoča utrujenost, ki pa ni posledica prekomernega napora. Niti se ne izboljša s počitkom. Taki ljudje povedo, da so utrujeni celo po spanju. Močno vpliva na njihovo kvaliteto življenja. Pade jim koncentracija, saj so stalno utrujeni. Kronična utrujenost zelo sovpada z nespečnostjo. Najprej je koristno obiskati in povprašati zdravnika. Če so zdravstveni testi do­bri, nam ne preostane drugega, kot da se še sami podvizamo zmanjšati to nadlogo. Pogosto takšni ljudje vložijo precej truda v prehrano in v prekomerno rekreacijo. Za nekatere od njih je značilno malodušje na meji depresije, večina njih so pa zelo pridni in delavni. Delajo precej več kot okolica in precej več kot dolgoročno zdrži človeško telo. Zato jim kronična utrujenost počasi preide v kronične bolečine. Zelo pogosto takšni ljudje tarnajo, da imajo zategnjene mišice, kar pa je največkrat posledica potlačenih čustev in pretiran samonadzor nad odzivi, pridobljenimi v otroštvu. Najlažje takšne ljudi prepoznamo po telesni drži, ki je rahlo usločena naprej, predvsem medenica. Imajo zategnjene mišice po zadnji strani telesa.

Ljubezni si ni treba zaslužiti.

Vzroki. V Sloveniji je bila leta 2019 izvedena obširna in zelo kvalitetna raziskava na temo Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in fizične bolezni (dr. Metka Kuhar, 2019). Katere izkušnje v otroštvu so merili: žaljenje, sramotenje, preklinjanje, kar je povzročalo strah, fizično nasilje, nihče me ni imel rad, prisotnost alkohola v družini, odsotnost enega od staršev, prisotnost psihične bolezni v družini, spolno nasilje. In kako se te težke izkušnje v otroštvu poznajo danes (glede na to raziskavo in glede na mojo klinično prakso). Ljudje, ki so imeli največ zgoraj opisanih težav, z naskokom največ poročajo o štirih težavah: 1. sindrom kronične utrujenosti, 2. občutek, da sem na tleh, 3. razdražljivost in nervoza in 4. nespečnost. Iste raziskave so delali tudi drugje po svetu. Rezultati so zelo podobni. Zaključimo lahko zelo preprosto: slabe in boleče razmere doma se kasneje neposredno odražajo na fizičnem in psihičnem zdravju človeka v odraslosti.

Ljudje, ki trpijo za kronično utrujenostjo in nespečnostjo, si zelo pogosto niti ne priznajo, da je vsega preveč. Zmanjkuje jim življenjske energije, vendar na začudenje predvsem najbližjih še povečajo aktivnosti. Nagnjeni so k deloholizmu, perfekcionizmu, imajo strahotno potrebo po pridnosti in čezmerno nujo po dokazovanju, kritika jih uniči. To delajo v poskusu, da bi si pridobili pozornost in ljubezen okolice. Kajti ko so bili majhni, so se naučili, da si morajo ljubezen zaslužiti. Ljubezni si ni treba zaslužiti. Ljubezen nam pripada. Še najbolj pa mora biti ljubezni brezpogojno in zastonjsko deležen otrok.