Kruh

Kruh naš vsakdanji … Pravijo, da je za evropskega človeka kruh živilo, ki živi in raste z nami. Kakšen kruh kupimo v naših trgovinah, je odvisno od kupcev in seveda tudi od ponudnikov. Včasih so bile potrebe nižje in tudi ponudbe ni bilo. Pekli so le eno vrsto kruha iz moke, kakršno so imeli. Spomnim se stare mame, ki je pripovedovala, da so med vojno pekli koruzni kruh, ker ni bilo pšenice. Ni se držal skupaj, trgal, lomil in drobil se je. Ko bo vojne konec, bom jedla le beli kruh, tako je pripovedovala mama.

Poznam veliko družin, kjer pečejo kruh doma. V času med korono je to postalo še bolj priljubljeno. Pri nas pečemo kruh doma že vsaj deset let. S peko kruha je začel Janez, prav vsi pa smo tega vešči. Na študentskih izmenjavah v tujini je pogosto kulinarični večer, kjer so udeleženci povabljeni, da pripravijo tradicionalno jed svoje dežele. Naši otroci so pogosto spekli kruh in poželi so veliko občudovanja. Ni velika umetnost, zahteva le nekaj vaje.

Meni je zanimivo, kako lahko v kruhu porabim kakšno jed, ki je ostala. Na primer ko kuham ajdove žgance, iz odvečne vode pripravim ajdov kruh. Zadnjič so se mi žganci ponesrečili. Moka se je skuhala v »poc«, ki bi ga sicer lahko vrgla stran. Vse skupaj sem zmešala in dodala še belo moko in orehe in nastal je imeniten ajdov kruh.

Če mi ostane pire krompir, ga vmešam v kruh. Krompir je dober dodatek kruhu, zaradi škroba še bolj vzhaja in je bolj rahel. Če mi ostane juha – bučna iz hokaido buč, vse skupaj zmešam v kruh, pa dobim oranžen kruh.

Pogosto kuhamo proseno kašo. Če je kaj ostane, jo zamešam v kruh. Kadar ostajajo v predalu žitarice in skoraj prazne vrečke različnih semen, vse skupaj namočim, če je treba, tudi skuham, in zamešam v kruh.

Meni so všeč barve. Če imam čas, voljo ali posebne goste, tedaj se igram z različnimi barvami kruha. V navadno mešanico kruha lahko umešam različna naravna barvila in dobim barvni kruh. V zelo majhni količini vode skuham špinačo, jo zmešam s paličnim mešalnikom in vso špinačo z vodo vred vlijem v mešanico navadne bele moke. Tako dobim zelen kruh. Če želim rdeč kruh, namesto vode uporabim teran. Lahko je refošk, vendar je najboljši teran. Tak kruh bo vijolične barve. Rdeč kruh bo iz soka rdeče pese, sok aronije pa ni ustrezen, testo je pusto in okus je trpek.

Rumen kruh boste dobili iz koruzne moke, ki je mora biti v celotni masi moke le 20 odstotkov. Tedaj bo barva kruha bledo rumena. Če želite bolj intenzivno rumeno barvo, dodajte kurkumo.

Če vam je všeč črna barva, dodajte aktivno oglje. Kruh bo črn kot oglje, okus pa bo enak kot beli kruh. Nekateri ljudje takega kruha vdeti ne morejo. Kruh tako različnih barv prepletete v pletenico. Vi ali vaši gosti bodo očarani nad barvnimi odtenki, okusi in vašo izvirnostjo. Vse je lepo in prav, le dela je veliko …