Kultura in šport

Mednarodni festival likovnih umetnosti, Jenkovi dnevi, že druga premiera nove sezone v Prešernovem gledališču, v Gorenjskem muzeju bodo kmalu odprli novo arheološko razstavo, v teh dneh v Portorožu poteka Festival slovenskega filma, v novembru bo na sporedu letošnji Liffe, sledil mu bo Slovenski knjižni sejem. To so le nekateri izmed kulturnih dogodkov, ki sem jih pred nedavnim spremljal, jim ta čas sledim oziroma jim bom v kratkem – najsi bo od blizu ali daleč – priča, tako v vlogi novinarja kot v lastno zadovoljstvo in poživitev siceršnje vsakodnevne bivanjske rutine. Ta konec tedna bosta mojo pozornost pritegnili tudi prvi tekmi nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju, saj me zanima, kako bo šlo našim. Kultura in šport torej. Dejavnosti, ki sta sodelujočemu preživetvenega pomena, tistemu, ki jih spremlja, pa predvsem v razvedrilo in kratek čas. V tem pogledu sta si morda podobni, hkrati pa sta si v svojem bistvu tako zelo različni. Ju je sploh mogoče primerjati?

Pred dnevi je na tradicionalni predstavitvi najboljših zimskih športnic in športnikov naš nekdanji as alpskega smučanja poudaril: »Država za kulturo nameni 280 milijonov evrov, za šport pa le 40 milijonov. Ničesar nimam proti kulturi, toda nimamo oskarjev ali grammyjev, imamo pa številne vrhunske športnike in izjemne uspehe ...« S tem je hočeš nočeš obe dejavnosti primerjal, namreč v kolikšni meri si vsaka izmed njiju glede na rezultate, ki jih dosega, zasluži finančno podporo države.

In iz naslonjača so se na družbenih omrežjih (ali po starem za lokalnim »šankom«) razvnele debate, kako je denar za kulturo tako ali tako vržen proč, medtem pa ga za naše uspešne športnike vedno znova primanjkuje. Seveda je šport povprečnemu Slovencu bližji, kot sta kultura in umetnost. Šport je izmerljiv, ima dolžino, višino, čas, moč, vztrajnost – in ga kot takega skozi osnovne človekove funkcije lažje razumemo kot pa kulturo in umetnost, ki delujeta predvsem na človekova čutila, običajno pa od nas zahtevata še dodaten napor pri njih spoznavanju in razumevanju. Zanju nimamo enotnih meril kot v športu, saj ju največkrat dojemamo vsak na svoj način. Zato nista le medalje in naslovi prvakov niti zgolj grammyji in oskarji.

Aha, še nekaj skupnega imata tako kultura kot šport – akterji v obeh, torej vrhunski športniki in izstopajoči ustvarjalci v kulturi, v svoje delo vložijo veliko truda, znanja in – kar jih razlikuje od običajnih ljudi – dobršno mero talenta. Zato je treba podpirati oboje, kulturo z 280 milijoni in šport, ki si vsekakor zasluži več kot 40 milijonov, kolikor je na primer cena nogometaša višjega ranga.