Leopold Layer in nasledniki

V galeriji v Mestni hiši v Kranju so pred tednom dni odprli razstavo z naslovom Kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer in njegova slikarska delavnica. Do 19. aprila je tam namreč na ogled izbor slik iz umetnostnozgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja. Layerjeva in dela iz njegove slikarske delavnice so v preteklosti v muzeju deloma sicer že pokazali, a je tokratni izbor še dodatno oplemeniten tudi s slikami, ki jih stroka pripisuje njegovemu nasledstvu, pri čemer gre predvsem za njegove učence ali posnemovalce.

V umetnostnozgodovinski zbirki Gorenjskega muzeja hranijo več umetniških del iz 18. in 19. stoletja, med katerimi posebno mesto zavzemajo prav slike slikarske delavnice družine Layer v Kranju. Najbolj znan predstavnik te delavnice je vsekakor Leopold Layer (1752–1828), ki je to vodil na začetku 19. stoletja, po smrti očeta Marka Layerja, prav tako slikarja, pri katerem se je tudi izučil slikarskega poklica. Leopoldu sta v delavnici pomagala mlajša brata Valentin in Anton.

Leopold Layer tudi sicer velja za enega najbolj priljubljenih slikarjev poznega 18. in začetka 19. stoletja pri nas. Je tudi avtor enega najbolj znanih slovenskih likovnih del, slike Marije Pomagaj, ki jo hranijo v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah in velja za najbolj čaščeno slovensko milostno podobo. Dela Leopolda Layerja, njegove delavnice in naslednikov so v mnogih gorenjskih cerkvah, v Kranju pa danes ta dela hranijo Župnijski urad sv. Kancijana, Gorenjski muzej in tudi zasebni lastniki. Podatek, da naj bi do leta 1870 v skoraj vsaki hiši v mestu imeli vsaj eno Layerjevo sliko, dovolj zgovorno priča o slikarjevi priljubljenosti v njegovem času in tudi kasneje.

Egiptovski Jožef spet v Kranju

V zbirko Gorenjskega muzeja so slike iz Layerjeve delavnice v preteklosti prihajale na različne načine, med drugim tudi z odkupi s pomočjo sredstev Mestne občine Kranj in ministrstva za kulturo. Mnoge izmed njih so bile v zelo slabem stanju in jih je že pred desetletji restavriral prvi muzejski restavrator, akademski slikar Boris Sajovic. Kar nekaj takih del je na ogled tudi na tokratni razstavi.

V uvodnem nagovoru na odprtju razstave je nova direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek predstavila tudi aktualno pridobitev v muzejsko zbirko, sliko Zgodba o egiptovskem Jožefu avtorja Franca Bizjaka (1810–1880) in se ob tem zahvalila donatorjema. »Slika je bila skoraj pol stoletja v družinski lasti, konec lanskega leta pa sta jo muzeju podarila Višnja in Borut Lukež iz Ljubljane. Gre za pomembno pridobitev za našo zbirko, saj je avtor sredi 19. stoletja deloval v Kranju, slikarstva pa naj bi se izučil prav v Layerjevi delavnici.«

Kot je povedala Višnja Lukež, sta se z možem odločila sliko podariti muzejski ustanovi, kjer bo primerno hranjena, z izrecno željo, da jo bodo predstavljali tudi širši javnosti. »Odločila sva se, da jo vrneva tja, kjer je bila naslikana, v Kranj. Pred desetletji sva sliko kupila v antiki kot slovensko dediščino. Če je bil prepoznan avtor slike, pa nisva natanko poznala same zgodbe, ki jo pripoveduje motiv na njej,« je povedala Višnja Lukež in dodala, da so bili doma zelo navezani na to sliko. »Za praznike smo jo vedno posebej osvetlili in ji nekako namenili večjo pozornost.«

Da slik z motivom egiptovskega Jožefa v javnih zbirkah ni, je povedal ddr. Damir Globočnik, tudi avtor tokratne razstave. »Ena od Mojzesovih knjig opisuje zgodbo o Jožefu, ki je imel devet polbratov. Ker je bil Jožef očetu najljubši, so bili bratje nanj ljubosumni in so ga sklenili ubiti. Eden od njih se ga je usmilil, pa so Jožefovo obleko pomazali z ovčjo krvjo, njega pa prodali za sužnja v Egipt. Na sliki vidimo očeta, ki v obupu, ko je izvedel za sinovo sicer namišljeno smrt, dviguje roke v nebo.«

Slike in njihove zgodbe

V umetnostnozgodovinski zbirki Gorenjskega muzeja hranijo več kot petdeset del, ki jih lahko povežemo z Layerjem, slikarsko delavnico in njegovimi učenci. »Gre za slike, ki so nastale v času, v katerem je deloval tudi Leopold Layer, še več pa je del njegovih naslednikov in učencev, ki so se kot slikarji osamosvojili. Tako je na tej razstavi 25 slik, vendar pa samo za tri lahko z gotovostjo trdimo, da so delo čopiča Leopolda Layerja,« je poudaril Damir Globočnik in dodal, da na razstavi prevladujejo predvsem dela manjšega formata, ki jih običajno nimamo priložnosti videti po cerkvah. »Layerjeva delavnica je zlasti v obdobju, ko jo je vodil Leopold, izdelovala tudi slike za kranjske meščane in bogatejše kmete. Bil je zelo spreten slikar, sliko naj bi bil sposoben dokončati v enem dnevu.«

Tri Layerjeva dela so na ogled v prvem prostoru levo od vhoda v galerijo. Delo Angela je detajl z oltarne slike sv. Egidija (Tilna), ki jo je po vzoru Valentina Metzingerja Leopold Layer leta 1782 naslikal za glavni oltar cerkve v Zgornji Besnici. Ta je bila uničena med požarom leta 1955 in se je ohranil samo del, ki prikazuje dva angela.

»Velika oltarna slika Priprošnjiki duš v vicah je v muzej prišla precej poškodovana. Na njej so Marija z Jezusom, diakona sv. Štefan in sv. Lovrenc ter Kristus na križu. Del s Kristusom je preperel in je motiv tako rekoč manjkal. Boris Sajovic ga je restavriral tako, da je preslikal motiv z Layerjeve slike na pločevini, ki je bila nekoč na vratih pokopališke kapele na starem kranjskem pokopališču, danes Prešernovem gaju,« pripoveduje Globočnik in kot tretjo zagotovo Layerjevo sliko predstavi delo z naslovom Sveti Ignacij Lojolski s kostanjeviškim samostanom, ki je nastala za potrebe novozgrajenega samostana, a so tega kmalu razpustili, slika pa je z enim od cistercijanov, Avguštinom Slugo, odšla v Kranj, kjer je ta postal župnik.

Poleg originalnih slik Leopolda Layerja in izbora iz njegove slikarske delavnice ter naslednikov, ki so v 19. stoletju delovali v Kranju, so dela, ki so v cerkvah po Gorenjskem, predstavljena na velikem panoju tako na fotografijah kot s spremljajočimi podatki.