Lepena

Tokrat sva bila na izletu z društvom bibliotekarjev. Podali smo se v Lepeno po poteh romana Angel pozabe. Naš vodič je bil Zdravko Haderlap, ki vodi skupine zanesenjakov po tamkajšnjih grapah. S pomočjo literature in svojega življenja ljudem razlaga, kako je živeti v teh grapah. Južna Koroška, lepa dežela zgolj na videz ali od boga pozabljena.

Kaj je za vas grapa? Ozek strm svet, kjer je prostor za reko, ki jo je ustvarila, cesto, morda železnico. Ko se z dijaki pogovarjamo o grapah (kar precej jih prihaja iz Cerknega), oni rečejo: »Grapa, tam ni signala.« S tem je za današnji čas povedano vse. Če ni signala, ni življenja. Kako pa je bilo včasih? Pot se nanaša na roman Maje Haderlap Angel pozabe, ki govori o drugi vojni med tamkajšnjimi ljudmi. Vojna je vedno beda, v vojni ljudje izgubijo razsodnost, pamet in ostanejo brez sočutja. Zdravko pravi takole: »V tukajšnjih grapah v tem času ni bilo domačije, kjer družina ne bi bila razdeljena med udeležbo v Wermachtu, SS enotah, so bili odpeljani v taborišča ali so šli v partizane. Prav pri vsaki domačiji je bilo tako. Zamislite si, da sta brata, ki sta bila vsak na svoji strani, na srečo preživela vojno. Kako bosta živela naprej? Fenomen partizanstva na južnem Koroškem je izjemen. Ob Anschlusu leta 1938 je bilo 99,73 odstotka za priključitev k Tretjemu rajhu. Med vojno so nacisti nad koroškimi Slovenci izvajali deportacije, streljanje, načrtno pošiljanje v taborišča … Nasilje rodi upor. Upor proti vsakemu nasilju je legitimen. Koroški Slovenci so se priključili partizanom, da bi se uprli nemškemu nacizmu. Dokazan partizanski upor proti nacizmu je bil ključen za ustanovitev povojne Avstrije. V trenutku, ko partizanov na Koroškem niso več potrebovali, so jih pozabili, postali so jim odveč. Vendar so tukajšnji partizani drugačni – niso bili pripravljeni prevzeti komunistične ideologije in opustiti vere, kar je pomenilo, da tudi jugoslovanskim partizanom niso bili najbolj pogodu. Revolucija žre lastne otroke, tako je vedno bilo in je še danes. Sedaj na vso to bedo dodajmo geografsko lego pokrajine. Lepo jo opisuje Florjan Lipuš v svojem delu Boštjanov let. Grapa pomeni boj z zemljo. Tisto, kar leta obdeluješ in neguješ, v trenutku odnese plaz ali povodenj, zmrzal in slaba letina. Hribi in robatost, nerodnost in neukost, ljudi otopi. Dekleta so celo leto skrivala svoje obline pred gorjani, da bi za en sam tržni dan svoje lepote pokazale dolincem. Morda jim bo uspelo zapustiti bedo grape in si v dolini poiskati lažje življenje. Šele kasneje so prišle tovarne in služba je pomenila manjšo odvisnost od narave in letine. Danes je v hribih in grapah veliko samskih moških, dekleta so odšla. Zame je tak pohod kot balzam za dušo. Bibliotekarji poznajo vsebino knjig. Kar tako med razlago predejo na dan dogodki, osebe. Knjige bereš zato, da z vsebino nekaj počneš.