Ljubezen, ki je rasla

Njuna zgodba ni le zgodba o zaljubljenosti na prvi pogled, temveč o iskrenosti, prijateljstvu in veri, ki ju je vodila korak za korakom. Jakob in Klara sta se poznala že nekaj časa, saj oba prihajata iz iste župnije. Dolga leta sta bila dejavna pri župnijskih dejavnostih – pri oratoriju, zborih in mladinskih srečanjih – vendar nikoli hkrati. Pravo poznanstvo se je začelo aprila 2022, ko sta se s skupino prijateljev odpravila na nočno romanje na Brezje. »Med romanjem sva se malo pogovarjala, velik vpliv pa je imela tudi najina skupna prijateljica, ki je vsakega posebej malo spodbudila z besedami: 'In, kako kaj Klara?' ter 'Klara, in kako kaj Jakob?',« pojasnjujeta. Njuno prvo pravo srečanje je bilo nekoliko nenavadno. Jakob je Klaro povabil, naj mu vrne pulover, ki si ga je izposodila med romanjem. Iz tega se je razvil sproščen popoldan ob opazovanju letal pri Brniku, kosilu v McDonald'su in sprehodu na smledniški grad. »Nisva bila zaljubljena na prvi pogled – preprosto sva si dala priložnost, da se spoznava in zaljubiva,« pravita danes.

Po dveh letih in pol skupne poti sta se zaročila, in sicer 22. januarja na njima ljubem kraju v Lešah pri križu. Sledilo je sedem mesecev priprav na poroko, pri čemer jima je bilo najpomembnejše to, da bo obred cerkven in prežet z Božjo navzočnostjo. Največji izziv je predstavljalo iskanje prostora za praznovanje, zato sta se odločila, da svatbo pripravita kar doma, pod šotorom na kmetiji.

Poročni dan je bil poln veselja in blagoslova. Klara se je pripravljala v domači hiši, Jakob pa je dan začel z očetom na jutranjem teku. Po tradicionalnem blagoslovu doma, tradicionalni šrangi, ki so jo postavili marješki fantje, in družinskem fotografiranju je sledila slovesna poročna maša v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Preski. Pred cerkvijo so ju pričakali folkloristi iz KUD OŽ Sora in Godba Medvode, po obredu pa so ju domači presenetili s posebnim prevozom – na svatbo sta se peljala kar v kesonu traktorja.

Najbolj si bosta zapomnila trenutek ob oltarju: »Čeprav je bilo v cerkvi veliko ljudi in živahnih otrok, se je nama zdelo, kot da sva samo midva in Bog.« Veselje se je nadaljevalo pozno v noč ob glasbi skupine Kranjci, domačem vzdušju in številnih presenečenjih, med njimi je bil tudi obisk našemljenih mladincev iz župnije.

Za medene tedne sta se mladoporočenca odpravila v Dolomite, kjer sta uživala v gorskih razgledih, nato pa obiskala Jakobovo sestro na Poljskem. Njuna poroka je bila odsev tega, kar živita – preprostosti, iskrenosti in trdne vere, da je ljubezen najlepša, ko raste počasi.