Ljudje imajo še vedno radi gledališče

Že 28. Linhartov maraton je sicer postregel z le dvema predstavama. Najprej je na odru Linhartove dvorane prejšnji torek gostovala dramska skupina Kulturnega društva Gorje s predstavo Špele Torkar Bohinjka z velikimi joški, v petek pa z muzikalom Črna žena še gledališčniki Kulturnega društva Bohinjska Bela. Polno Linhartovo dvorano so navdušili z glasbeno obarvano predstavo z zgodovinsko tematiko, ki popelje v čas kmečkih uporov, turških vpadov in skrivnostnih prikazni.

»Epidemija je močno zarezala tudi na področje ljubiteljskega gledališča. Če je pred leti na Linhartovih gledaliških maratonih sodelovalo tudi do deset gledaliških skupin, smo lahko lani videli le eno predstavo, letos pa dve,« je povedal Marko Možina, novi vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Radovljica.

»A stvari se spet obračajo na bolje,« je optimističen. »Dvorana je bila samo ta teden dvakrat polna občinstva. Ljudje gredo še vedno radi v gledališče, sploh tu, na Gorenjskem. Spodbudno je tudi, da imamo veliko odličnih otroških gledaliških skupin; na nedavnem srečanju, ki je bilo prav tako v Radovljici, jih je sodelovalo sedem, njihove predstave pa so si ogledali učenci okoliških osnovnih šol v okviru kulturnih dni. Gledališke skupine po vsej regiji dobro delajo in prepričan sem, da se bodo v prihodnjih letih vrnile tudi na oder Linhartovega maratona.«

Že sredi prihodnjega meseca, od 10. do 14. junija, se predstave ljubiteljskih gledališč vračajo na radovljiški oder. Takrat bo JSKD v Linhartovi dvorani organiziral gorenjsko regijsko srečanje, na katerem bodo sodelovala tista gledališča, katerih predstave je na območnih srečanjih izbral selektor.

Javni sklad je tu zato, da spodbuja ljubiteljsko kulturo na različnih področjih ustvarjanja, je poudaril Marko Možina, ki je vodenje območne izpostave JSKD Radovljica po upokojitvi dolgoletne vodje Tatjane Kržišnik prevzel v začetku leta. Glasbenik po izobrazbi izhaja iz družine, ki ima bogato tradicijo delovanja na področju ljubiteljske kulture, predvsem folklore.

»Že kot otrok sem sodeloval v gledaliških predstavah in seveda v skladu z družinsko tradicijo pri folklori. Pel sem v pevskem zboru, poučeval inštrument in vodil glasbeno šolo, še vedno mi je v veliko veselje delo z Godbo Gorje, ki jo vodim zadnjih nekaj let,« je povedal.

Pravi, da ukvarjanje s kulturo na ljubiteljski ravni prestavlja izjemno zadovoljstvo. »Ga ni zaslužka, ki bi to odtehtal,« je prepričan. »Občutki so podobni kot pri športnih aktivnostih: včasih je težko zbrati energijo in se nečesa lotiti, ampak ko greš in dosežeš nek cilj – pa če je ta na vrhu hriba ali na odru – te to, kar ti je uspelo, res osreči ... in nekako zasvoji.«