Manj znan in redko obiskan

Ni lepšega kot obiskati vrhove, ki so manj znani in kamor ne hodijo trume ljudi. Se strinjate? No, včasih sicer ne gre drugače, kot da del poti prehodimo po markirani poti, na vrh, ki ga imamo za cilj, pa vodi neoznačena stezica ali celo brezpotje. Današnja tura je do vmesnega cilja na planini Prevala označena kot delno zahtevna markirana pot, do vrha Čisovca pa neoznačena steza. Ker bomo naredili krožno turo, bo tudi dobršen del sestopa potekal po neoznačeni stezi.

Zapeljemo se v dolino Drage, kjer ne parkiramo pri domu, ampak kakšnih sto metrov naprej na dveh urejenih parkiriščih. Hojo začnemo po cesti do razpotja, kjer zavijemo desno proti planini Preval čez Luknjo, levo gre še vedno cesta proti planini Planinca in Robleku. Prečimo potok in se zložno ob potoku vzpenjamo po dnu doline. Dolina se zoži, pot se začne se vzpenjati in nas pripelje do varoval, ki nam pomagajo pri strmem skalnem skoku, ki ga moramo premagati. Detajl je izpostavljen padajočemu kamenju. Višje nas pot pripelje iz grape, prečimo potok in se povzpnemo po lestvi. Pot preide v gozd in se začne počasi strmo vzpenjati. Strmina nas pripelje na planino Preval. Planina Preval ima lep razgled. Pokaže se nam Begunjščica z znano in strmo potjo čez Kalvarijo, ob lepem vremenu se pokaže celo Triglav. Do planine smo potrebovali približno eno uro in pol, saj smo morali premagati približno 630 metrov višinske razlike. Kočo obidemo po levi strani in nadaljujemo v smeri Dobrče. Prečna pot poteka po grebenu, po levi strani obidemo neimenovan vrh, in tik preden pot zavije desno navzdol, torej se začne spuščati, smo na sedlu med neimenovanim vrhom in Čisovcem. Mi nadaljujemo po slabši stezi, ki vodi po grebenu. Ponekod je vzpon precej strm. Številna podrta drevesa so povzročila, da se pot večkrat povsem izgubi, a orientacija ni težka, saj se ves čas držimo grebena. Gozd se hitro razredči in dosežemo razgleden vrh Čisovca. Kaj vidimo z njega? Odpre se nam čudovit razgled proti grebenu Košute, Ljubeljski babi, proti Kamniško-Savinjskim Alpam, proti Begunjščici, gozd pa žal zastira pogled proti Julijskim Alpam.

Z vrha sestopimo nazaj do sedla, nato pa po markirani poti nadaljujemo v smeri Dobrče. Prečna pot nas vodi čez zahodna pobočja Čisovca. Pobočje je ponekod precej strmo. Deli poti so poškodovani, običajno tudi polni listja. Ker hodimo prečno po strmem pobočju, bomo prečili tudi nekaj grap. Ponekod se nam odpirajo razgledi proti Stolu in Julijskim Alpam. Po prečni poti dosežemo južni greben Čisovca. Pot se začne spuščati, občasno se nam odpre pogled na pogorje Kamniško-Savinjskih Alp. Pot se še malce spusti. Z leve se nam pridruži neoznačena pot mimo Tominčevega slapu. Prečna pot poteka v tem delu po grebenu, občasno se malce vzpenjamo, ko na desni strani opazimo stezico. To je neoznačena steza, ki vodi čez Ledena trate. Stezici, ki se občasno malce izgublja, sledimo do začetka kolovoza, ki se strmo začne spuščati. Ko dosežemo makadamsko cesto, se spuščamo po njej. Cesta preči Črni potok in kmalu smo pri ogromnem travniku, ob katerem se spuščamo v dolino. V zadnjem delu poti hodimo po asfaltni cesti ob potoku Begunjščica. V zmernem sestopu dosežemo cesto, ki pelje v dolino Draga. Zavijemo desno in cesti sledimo vse do parkirišča, kjer smo pustili avto.

Če nam ni do raziskovanja neoznačene poti, ki vodi čez Ledene trate, predlagam, da s Čisovca nazaj na izhodišče sestopimo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1419 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5