Marija Blaznik / Foto: Alenka Brun

Marija jih ima devetdeset

Marija Blaznik z Olševka je 26. avgusta praznovala devetdeseti rojstni dan.

Otroštvo je slavljenka preživela na Lužah, njen dekliški priimek je bil Ajdovec. Bila je najmlajša v kar številni družini. Danes pa pravi, je najstarejša, saj so že vsi pokojni.

Njen soprog Alojz, ki je tudi že devet let pokojen, je bil doma s Trate pri Velesovem. Spoznala sta se, ko je na Lužah služil kot pastir, in že takrat je med njima preskočila iskrica. Potem sta se za nekaj časa njuni poti razšli. Ko se je vrnil s služenja vojaškega roka, se spominja Blaznikova, jo je nekoč počakal, ko je izstopala iz avtobusa, in jo kar naravnost vprašal, ali ga »vzame«. Ko sta se poročila, je bil Alojz star 34, Marija pa 31 let. Upokojitev je soprog dočakal v takratni Iskri, ona v Ibiju.

Takoj po poroki so živeli na Lužah, obnavljali staro hišo, ki je bila čez cesto od Marijinega doma, potem pa sta se Blaznikova opogumila, na Olševku kupila zemljišče in na njem zgradila novo hišo. S sinom Slavkom, ki živi v hiši z mamo in skrbi zanjo, ugotavljata, da so se na Olševek preselili leta 1985.

Blaznikova je še vedno vitalna, nasmejana gospa, ki ji zdravje služi, le noge ji malo »ponagajajo«, pove. Tako večino hoje po stopnicah namesto nje opravi sin. Ta se spominja, kako je mama včasih skrbela za vrt in ogromno postorila okoli hiše, danes za okolico hiše skrbi on. »Mama pa še vedno skuha kosilo,« pove.

Ji dan hitro mine, nas zanima. Odgovori, da zgodaj vstaja, potem čez dan tudi malo »dol leže in počije«, vesela je obiskov. Televizijo z veseljem gleda, posluša kakšna poročila. Naročena je na Gorenjski glas in sin Slavko je menil, da bi bil poleg torte, cvetja in voščila na Radiu Ognjišče lep tudi zapis v Gorenjskem glasu. Dan pred rojstnim dnem so slavljenki voščili sosedje, za rožo pred hišo in plakat na bližnjem objektu, na katerem je napisano »Marija jih ima devetdeset«, je poskrbel Slavko.

Ko pa slavljenko povprašamo, ali je imela v življenju kakšen poseben konjiček, se devetdesetletnica zasmeje, da za to pa ni bilo časa, saj so kar naprej »zidali« – najprej so obnavljali staro hišo, potem pa gradili novo in, saj veste, včasih so veliko delali sami.

×