Meja med tremi državami

Odhajate za praznike v kakšne toplice v Prekmurju? Morda je to edinstvena priložnost, da naredite tudi kakšen lep sprehod, ki ni nič naporen, človek pa se nadiha svežega, mehkega panonskega zraka. V tokratnem opisu bomo obiskali Tromejnik, ki mu Avstrijci pravijo Dreiländerecke, Madžari pa Hármashatár. Vrh je dostopen iz vseh treh držav, urejena je tudi gozdna učna pot z zgodovino mejne točke. Tromejnik je 31. maja 1924 na sedanje mesto postavila mednarodna razmejitvena komisija. S Trianonsko mirovno pogodbo 4. junija 1920 je bilo Prekmurje vključeno v jugoslovansko državo. Do leta 1991 je bila meja deloma določena z »železno zaveso«, po tem letu pa odstranjena. Na Tromejniku je bil leta 1993 postavljen slovenski grb, leta 1998 pa zasajena lipa, ki je simbol slovenstva. Na stranici piramide, ki je obrnjena proti Avstriji, je upodobljen avstrijski grb z letnico St. germanske konference 10. IX. 1919, na madžarski strani grb z letnico Trianonske pogodbe 4. VI. 1920, na slovenski pa slovenski grb z letnicama obeh. »Zaradi preteklih dogodkov v evropski in slovenski zgodovini, ki so določili meje današnjega matičnega ozemlja, predstavlja znamenje pomemben del naše zgodovine,« povejo domačini in Tromejnik je bil tudi razglašen za dediščino lokalnega pomena.

Izhodišče našega vzpona bodo Matjaševci. Do tja imamo iz Kranja 240 kilometrov in slabe tri ure vožnje. Najbolje, da si izhodišče damo v navigacijo. Peljemo se skozi vas, nato pa po približno enem kilometru ravnega dela ceste zagledamo smerokaz za Pomursko planinsko pot. Na primernem mestu parkiramo in začnemo vzpon po makadamski cesti, ki po nekaj sto metrih zavije v gozd. Sledimo kolovozu in stezi skozi gozd, ki se nekajkrat malce strmeje dvigne, nato pa nas pripelje do meje z Avstrijo, nekdanje zelene meje. Na tej poti zavijemo desno in se v strmem vzponu po kolovozu povzpnemo do vrha Tromejnika. Na vrhu je postavljeno Planinsko zavetišče Goričko, Tromeja, za katerega pa ne vem, ali je kdaj odprto.

S Tromejnika lahko sestopimo v Trdkovo po Ježkovi učni poti, a moj predlog je drugačen. Bomo šli malce po svoje. Vrnemo se v smeri prihoda, a nadaljujemo po meji. Pot poteka skoraj po ravnem, morda malce valovi. Na levi strani opazimo nekakšen gozdni greben, kjer leži celo še en vrh, imenovan Kugel, 346 m n. m. Opazimo tudi stezo, bolj kolovoz, ki zavija levo navzdol. Malce se še povzpnemo, nato mu pa preprosto sledimo. Neoznačena steza poteka tik pod grebenom, dvakrat zavije, nato pa nas pripelje do širše makadamske poti, ceste. Tam zavijemo levo in pred seboj že vidimo glavno cesto, ki povezuje Matjaševce in Trdkovo. Ko dosežemo asfaltno cesto, zavijemo levo in se po cesti sprehodimo nazaj do avtomobila.

Sprehod je kratek, a nam bo dal veliko, saj bomo obiskali teritorij, kjer se je pisala zgodovina slovenskega etničnega prostora.

Nadmorska višina: 389 m
Višinska razlika: 150 m
Trajanje: 1 ura
Zahtevnost: 1 / 5