Modrost

Konfucij je bil eden od najbolj vplivnih ljudi v zgodovini človeštva. Živel je v današnji Kitajski v 6. stoletju pred Kristusom. Njegova načela so življenja univerzalna. Učil je, da lahko modrost dosežemo na tri načine: s posnemanjem, z lastno izkušnjo in s samorefleksijo. Naredimo nekaj lastnih razmišljanj na to njegovo temo.

Posnemanje drugih ljudi je najlažje. Gledaš, se učiš in poizkušaš posnemati npr. uspešne, srečne, zadovoljne, zdrave ljudi. Vendar kopija nikoli ni enaka originalu. Od drugih ljudi se lahko ogromno naučimo, moramo najti in iti svojo pot. Če preveč posnemamo druge ljudi (ali če brez srca izvajamo neka družbena, kulturno-religiozna pravila), nismo pristni, nismo mi, ne živimo lastnega življenja. Dolgoročno nas bo to pahnilo v slabo voljo, melanholijo, celo depresijo. Torej posnemanje drugih naj bo zmerno.

Lastna izkušnja. Ta pot je učinkovita in hkrati najtežja. Vemo, kako zelo držijo pregovori: Iz lastnih napak se največ naučimo; Vsaka šola nekaj stane; Po toči zvoniti je prepozno … Ta šola je draga, se je pa dobro zapomnimo. Staršem je pogosto hudo, ker teh izkušenj ne moremo prihraniti lastnim otrokom. Morda (če imamo srečo) pa otroke lahko navdušimo za tretjo pot do modrosti.

Samorefleksija. V osnovi je zelo preprosta, a je lahko presneto težka, saj moramo v njej biti popolnoma iskreni do sebe. To pa je včasih zelo težko, saj si nekaterih občutkov nočemo priznati. Najprej si vzamemo čas za analizo, nato pa uvedemo počasne, vendar stalne korake izboljšav za svoja ravnanja in za spreminjanje sebe v boljšo verzijo sebe. Na začetku nam bodo odgovori vzeli veliko časa, nato vedno manj. Lahko se (npr. tedensko) sprašujemo in si zapišemo odgovore: Kaj v življenju lahko poenostavim? Kaj počnem že dlje časa in vem, da nima pomena ne zame ne za ljudi okoli mene? Zakaj tega ne opustim? Življenje je minljivo – zakaj počnem toliko stvari, ki jih ne maram, zakaj se družim z ljudmi, ki mi parajo živce? Ali živim tako, kot želim? Kaj da in kaj ne? Zakaj da in zakaj ne? Če bi mi ostalo le še eno leto življenja – kaj bi počel? Kateri so moji največji dosežki v zadnjem letu? Kakšni so moji cilji za naslednji mesec? Kaj bom storil za to? Po čem želim, da si me ljudje zapomnijo po moji smrti? Zakaj mi to toliko pomeni? Kateri trenutek je bil zame v zadnjem poletju nepozaben? Za kaj sem hvaležen? Komu v preteklem tednu se lahko zahvalim? Zakaj tega nisem storil? Kaj me pri tem ovira? Za kaj bi moral biti hvaležen, pa nisem? Kako bogat sem – koliko je vredno moje oko, koliko moja noga, koliko moji prsti? Kaj bom v trenutku svoje smrti najbolj obžaloval? Ali lahko to začnem uresničevati? Bo to, kar danes delam, res pomembno čez pet let? Kakšen nasvet bi dal majhnemu otroku? ...