Morje

Plavala sem že v nekaterih morjih sveta, pa lepšega, kot je v Dalmaciji, nisem našla. Letos dopustujeva sama, otroci so že veliki. Zelo mi ustreza kampiranje, ker se tam počutim svobodno. Majhen kamp takoj ob morju z manj kot tridesetimi parcelami in veliko sence je zame idealen. Za dve osebi je prostora v avtu več kot dovolj, tako sva s seboj peljala kar jogije, da je spanje maksimalno udobno. Rada gledam krošnje dreves in zvezde med njimi, torej res ležim pod milim nebom, niti ne v šotoru. Nastanjena sva ne enem od otokov, kjer je veliko planinskih poti. Rana ura je zlata ura, pa naj bo za planinski izlet, plavanje v morju, kolesarski podvig, meditacijo ali molitev ... Ena planinska pot traja dve uri hoda v mesto, od tam pa se s čolnom (taxi boat) vrneva nazaj. S seboj imava tudi kolesa. Je precej hribovito in sem morala vztrajati, da grem takoj zjutraj v klanec, saj se z navadnim kolesom skoraj nisem več vajena voziti v hrib. Pa kar gre. In potem morje. Čudovito Jadransko morje. Ravno prav toplo ali hladno, čisto, sinje modro, polno zalivov, jadrnic in vsega, kar morje prinaša. To je raj na zemlji. Prepričana sem, da je bivanje pod borovci zdravilno, da eterična olja in smole zdravilno delujejo name in da je predvsem koristno, da poskušam dobrih štirinajst dni predvsem mirovati, če izvzamem jutranjo rekreacijo peš ali s kolesom … Kampiranje mi je bilo položeno v zibelko, zato mi ni težko kuhati, uporabljati skupnih sanitarij, ker je vse sproščeno, majhno, udobno. Tak kamp je pravzaprav svet v malem, pravi Babilon. Zanimivo mi je opazovati ljudi in družine, ki so na neki način odziv družbe. Najprej opazim družine z otroki. So tudi take s tremi in štirimi otroki, kar je na Nizozemskem zagotovo redkost. Opazim starejše pare z udobnimi avtodomi, pa pare, ki zavestno nimajo otrok, predstavnike mavričnih zastav. Čistilke prihajajo iz Nepala. Zelo opazim družine z malimi živalmi, še posebej tiste, ki imajo pse. Psi v kampu so lepo vzgojeni in plavajo v morju. Zelo dobro se spominjam naše Line, ki smo si jo upali peljati tja do Izole. Tukaj vidimo pse, ki so jih v južno Dalmacijo pripeljali iz severne Nemčije in iz Nizozemske. Ljudje celo leto zelo delajo, da si lahko omislijo dva ali tri tedne dopusta. Trdo delajo in varčujejo, da potem na dopustu potrošijo sedemkrat več kot v običajnem delu leta. Tako pravijo raziskave. Tisti, ki jim je turizem služba in kruh, vedo, da gosti na dopustu radi dobro jedo, se rekreirajo, si omislijo masažo, izlet, si izposodijo kajak ali kako drugo športno opremo, si ogledujejo znamenitosti, kaj polomijo ali pozabijo doma, kupujejo spominke, lokalne izdelke, šaro ali kar nekaj … Torej živel dopust, pa naj bo tak, kot si ga vsak želi.