umovadba krepitev možganov / Foto: Tina Dokl

Trening možganov vključuje širok spekter aktivnosti, tudi reševanje križank. / Foto: Tina Dokl

Možganski trening ima številne prednosti

Vse več organiziranih vadb za možgane dokazuje, da skrb za um postaja enako pomembna kot telesna vadba. O prednostih umovadbe je spregovorila Maja Jerman, mag. psihologije iz Zdravstvenega doma Radovljica.

Kot je pojasnila, vadba možganov, znana tudi kot kognitivni trening, vključuje različne dejavnosti, ki spodbujajo in izboljšujejo kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost, sposobnost reševanja problemov in ustvarjalnost. »Sodobne raziskave kažejo, da so možgani plastični in da je nanje mogoče vplivati tudi v odrasli dobi. To pomeni, da vadba možganov ni omejena le na preprečevanje starostnega upada, temveč ima tudi širše koristi za duševno zdravje,« poudarja Jermanova in dodaja, da kognitivne dejavnosti, ki predstavljajo nov izziv ali zahtevajo novo učenje, spodbujajo nevroplastičnost – sposobnost možganov, da se prilagajajo in ustvarjajo nove povezave.

Vadba možganov po besedah Jermanove vključuje širok spekter dejavnosti, ki imajo dokazano pozitivne učinke na izboljšanje mentalnih funkcij. Lahko vključuje miselne igre, kot so križanke in sudoku, učenje novih jezikov, igranje glasbenih instrumentov ter različne vrste telesne vadbe. Če vadbo začnemo zgodaj, so koristi še večje. »Zgodnje vključevanje v dejavnosti, ki spodbujajo možganske funkcije, pripomore k večji kognitivni rezervi. Ta omogoča, da možgani bolje prenesejo škodo, ki jo povzročijo nevrodegenerativne bolezni.«

Vadba možganov ni le način za preprečevanje starostnega upada, temveč ima tudi širše koristi za duševno zdravje. Kognitivne vaje izboljšujejo mentalno fleksibilnost, pozornost in sposobnost reševanja problemov, hkrati pa lahko zmanjšajo simptome depresije in anksioznosti.

Glavni namen vadbe možganov ni le ohranjanje spomina, temveč tudi izboljšanje ostalih kognitivnih funkcij in duševnega zdravja. Jermanova poudarja, da kognitivni trening izboljšuje tudi mentalno fleksibilnost, pozornost in sposobnost reševanja problemov. Poleg tega lahko izboljša tudi čustveno zdravje in zmanjša simptome depresije ter anksioznosti. »Kognitivne vaje lahko vplivajo tudi na izboljšanje odločanja, saj spodbujajo možganske mreže, povezane z višjimi kognitivnimi funkcijami, kot sta planiranje in presoja,« je poudarila in dodala, da so za ohranjanje kognitivnih sposobnosti na voljo številne učinkovite vaje. »Pri mlajših odraslih so najbolj učinkovite naloge, ki vključujejo hitro reševanje problemov in reševanje kompleksnih nalog, ki spodbujajo hitrost obdelave informacij. Pri starejših odraslih pa so učinkovite kombinacije telesne aktivnosti in mentalnega treninga, kot je na primer aerobna vadba skupaj z učenjem novih veščin. Aerobna vadba povečuje plastičnost možganov in zmanjšuje tveganje za kognitivni upad,« je še pojasnila in dodala, da redna vadba možganov lahko zmanjša tudi tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.