Člani Gobarskega društva Škofja Loka Bojan Mravlja, Klemen Bedekovič, Romina Pleško in Zarja Planinšek / Foto: Tina Dokl
Člani Gobarskega društva Škofja Loka Bojan Mravlja, Klemen Bedekovič, Romina Pleško in Zarja Planinšek / Foto: Tina Dokl
Mraz je malce ustavil rast gob
Gobarsko društvo Škofja Loka je v sodelovanju z Loškim muzejem pod arkadami na dvorišču Škofjeloškega gradu v soboto in nedeljo razstavilo različne vrste gob. Na ogled je bil pester nabor gob, nabranih v škofjeloških gozdovih: trobente, polževke, golobice, mlečnice, kolobarnice, koprenke ...
Škofja Loka – Škofjeloško gobarsko društvo je lani praznovalo 50-letnico. Ob okroglem jubileju in v spomin lani preminulemu mentorju, dolgoletnemu članu in predsedniku društva Andreju Jesenku so lani organizirali tridnevno gobarsko dogajanje. Nadaljevali so ga letos z gobarskim koncem tedna. Kot nam je na sobotni razstavi gob povedal član društva Klemen Bedekovič, so gobja rastišča vedno slabša. »Gob je iz leta v leto manj, menim, da morajo biti krivi tako okolje kot ozračje pa tudi promet. Je pa res, da ljudje vedno več gobarijo in je logično, da je gob toliko manj. Ker naberejo čisto majhne, trosov ni več. Vsako leto je manj lisičk in pa jurčkov. Tudi zaradi posekov gozdov je gob manj, saj rastejo v povezavi z drevesi,« je obiskovalcem razložil Bedekovič. »Tudi mrzli dnevi v prejšnjih tednih so malce ustavili rast gob, tudi marsikateri primerek tistih, ki smo jih našli v teh dneh, je manjši, kot bi pričakovali.«
Kot nam je povedala podpredsednica Gobarskega društva Škofja Loka Romina Pleško, je sicer pestrost rasti gob najvišja v začetku jeseni. »Če pa je poletje presuho, se tudi to zamakne. Je pa res, da se marsikatera vrsta se začne pojavljati šele zdaj, saj za rast potrebuje nižje temperature. Sezona gob je v bistvu celoletna,« je povedala Pleškova.
»Pri nas so dobrodošli vsi, ki si želijo izvedeti več o gobjem svetu. Kajti če hočeš o gobah pridobiti znanje, je edini varen način, da si v stalnem stiku z gobami in njihovimi poznavalci. Dobivamo se ob četrtkih. Vsak član ali nečlan lahko prinese gobe, ki jim določimo vrsto. Že to je reden stik s praktičnim znanjem, kajti knjige so ti lahko v pomoč, če imaš že neko podlago, drugače pa se na knjige glede užitnosti težko zaneseš,« je prepričana Pleškova.
V nedeljo je društvo organiziralo tudi poučen sprehod po delu Loške učne poti, na katerem so udeleženci opazovali glive v naravnih rastiščih, se pogovorili o ekološki vrednosti gliv pa tudi o tem, kakšen vpliv imajo na naravo, za kaj so pomembne in kje najdemo določene vrste.