Kranjska zasedba na festivalu: pevska skupina Dečve z godčevsko skupino pred Kulturnim domom v mestu Gjilan / Foto: Arhiv Fs Sava Kranj

Kranjska zasedba na festivalu: pevska skupina Dečve z godčevsko skupino pred Kulturnim domom v mestu Gjilan / Foto: arhiv FS Sava Kranj

Na Kosovu predstavljali slovensko ljudsko izročilo

Pevska skupina Dečve in godci Folklorne skupine Sava Kranj so prvi teden v marcu gostovali na mednarodnem folklornem festivalu Ninulla v mestu Viti na Kosovu. Predstavili so rezijanske pesmi, plese in glasbo ter sklop pesmi, ki so se prepevale ob kresovanju.

Kranj – Folklorna skupina Sava Kranj ima v svojih vrstah odlično žensko pevsko skupino Dečve, ki že 27 let goji za slovenski prostor značilno večglasno petje slovenskih ljudskih pesmi. Pevke poustvarjajo različne načine petja iz vseh slovenskih pokrajin.

V začetku meseca, od 4. do 9. marca, so Dečve nastopile na Mednarodnem folklornem festivalu Ninulla v mestu Viti v Republiki Kosovo. Na festivalu, ki ga organizira SKOFF (Nacionalna sekcija za organizacijo festivalov folklore in tradicionalne umetnosti) v sodelovanju z uradnim partnerjem CIOFF (Mednarodni svet organizacij folklornih festivalov in ljudske umetnosti), sta jih spremljala godčevski sestav ter plesalec iz savske folklorne skupine.

Na šestdnevnem festivalu so letos nastopile pevske in folklorne skupine iz osmih držav, poleg domačinov s Kosova še iz Slovenije, Italije, Češke, severnega dela Cipra, Turčije, Albanije in Severne Makedonije. Po uvodnem srečanju, udeležence iz Kranja je s prisotnostjo podprla tudi slovenska veleposlanica na Kosovu Minca Benedejčič, so gostujoče skupine v naslednjih dneh nastopile v treh krajih, poleg že omenjenega mesta Viti, še v mestih Gjilan in Ferizaj. Vsak dan je v enem enem od teh mest potekal sprejem predstavnikov skupin pri županih občin, sledila je povorka nastopajočih v tradicionalnih kostumih in s tradicionalno glasbo po ulicah mesta, zvečer pa je bil na vrsti še nastop vseh sodelujočih skupin.

Raznolikost in kakovost nastopajočih

Ime festivala Ninulla sicer pomeni uspavanka, na festivalu pa poudarja predvsem ljudsko petje in glasbo. Pomemben cilj festivala je med udeležence prenesti sporočila miru, ljubezni, medsebojnega razumevanja in sožitja med narodi sveta, ob tem pa ohranjati kulturno dediščino z organizacijo medkulturnega dialoga predstav med različnimi narodnostmi.

»Naša skupina se je predstavila z rezijanskimi pesmimi, plesi in glasbo ter s sklopom prepevanja pesmi, ki so se pele ob kresovanju,« je o kosovskem programu Dečev povedala ena izmed pevk, Tanja Malovrh, in dodala: »Tako na nastopih kot v povorkah so nas spremljali naši godci in res je bilo lepo videti navdušene domačine, ki so nas pozdravljali, prisluhnili našemu petju in veselo ploskali ob poskočnih ritmih harmonike, klarineta in violine, skrbno pa so si ogledovali naše oprave, posamezne skupine smo bile namreč oblečene v svoje tradicionalne kostume.«

Kot so pevke še povedale, so nastop vsake skupine doživele drugače, saj je bila vsaka predstava tipična za tisto deželo, iz katere so predstavniki prihajali. Pelo se je svatovske, mitske, večglasne, značilne tradicionalne ljudske pesmi, a cappella ... Tudi glasbena spremljava je bila izvedena s tradicionalnimi glasbili, kar je bilo res zanimivo za oko in uho.

Pevsko skupino Dečve je na festivalu sestavljalo sedem pevk: Mojca Rozman, Tanja Malovrh, Metka Kelbič, Karmen Šivic, Špela Golmajer, Tanja Skodlar in Daniela Brovč, štirje godci: Primož Ržen, Lovro Ržen, Jože Kočevar in Branko Zupanc, z njimi pa je bil tudi plesalec iz savske folklorne skupine Franci Draksler, ki je na odru sodeloval pri rezijskem spletu, sicer pa z igranjem na »ribežen« sodeloval z godci.

Dečve imajo v letošnjem letu še kar nekaj izzivov, med drugim posneti dve ljudski pesmi iz svojega obsežnega repertoarja, v načrtu pa je tudi snemanje videa. V središču Kranja bodo sredi junija izvedle delavnico, izmenjavo ljudskih pesmi različnih slovenskih pokrajin med različnimi skupinami pevcev ljudskih pesmi, ter za zaključek v večernem času pripravile koncert sodelujočih skupin, ki bodo predstavile tradicionalno ljudsko petje. Vedno pa s svojim petjem rade popestrijo kakšen okrogli jubilej in razveselijo občinstvo.