Najvišji vrh Dabarskih kukov

Koliko naspani se bomo v tretji dan zbudili, je odvisno od mnogih faktorjev spanja na skupnih ležiščih. Kakorkoli, pred nami bo tretji dan, tretja etapa, ki ne bo ravno kratka. Začnemo jo v smeri proti Skorpovcu, zavetišču, ki je v letu 2024 pogorelo, letos, v letu 2025, so ga obnovili in je trenutno v fazi odpiranja. Hojo začnemo po makadamski cesti. Vmes vidimo odcep, ki vodi do Skorpovca, a od tam žiga ne potrebujemo, saj ga imamo iz Kugine koče, zato svetujem, da se držimo makadamske ceste, ki nas po približno petih kilometrih pripelje do odcepa levo – na Premužičevo stezo. Pod cesto vidimo tudi novo postavljeno zavetišče Skorpovac. Ko zavijemo na stezo, ji sledimo približno štiri kilometre, do odcepa levo za Budakovo brdo. V zmernem vzponu pridobivamo nadmorsko višino skozi bukov gozd. Ko dosežemo travnik, ga prečimo. Levo se gre na Budakovo brdo, a naš vmesni cilj je direktno pred nami. Bačić kuk. Najvišji vrh Dabarskih kukov. Do njega se za uvod celo malce spustimo, vijugamo skozi gozd, ko pridemo do razcepa. Naravnost je Bačić kuk, desno pa je pot, po kateri bomo kasneje nadaljevali. Sledi strm vzpon pod vznožje skalnatega vrha. Vzpon poteka skozi gozd, in preden se začne najzahtevnejši del poti, dosežemo ogromen balvan, na katerem je tudi kontrolna točka z žigom. Odtisnemo žig, in če smo pri volji, se povzpnemo še na vrh. Dobronamerno svetujem, da težke nahrbtnike pustimo pri balvanu. Vzpon na vrh je zahteven, izpostavljen in poteka po gladki skali, ki ne dovoljuje napak. Vrnemo se nazaj do razpotja in zavijemo levo v smeri Ravni dabar. Sestopamo pod Bačić kukom in pogled se nam ustavi na Kukulinah oz. na Zasičenem kuku in na Aginem kuku. Ko dosežemo cesto, jo zgolj prečimo in nadaljujemo skozi gozd naprej. Bodimo pozorni na markacije za smer Ravni dabar. Dobršen del poti poteka skoraj po ravnem. Dosežemo Došen dabar, opuščeno vasico, ki je imela vsega skupaj pet hiš in dva vodnjaka. Beseda dabar pomeni, da je nadmorska višina nižja, da je lokacija nekje na dnu uvale, kar je omogočalo celoletno prebivanje. Od Došen dabra nadaljujemo in se spustimo na Ravni dabar, kjer je po predhodni najavi tudi odprta planinska koča. Ob koči je vodnjak s pitno vodo. Kakšno razkošje je odžejati se z mrzlo tekočino in si del vode zliti po laseh. V zavetju gostih dreves si privoščimo malico, nato pa nas čaka dobrih 200 višinskih metrov vzpona na Dabarsko koso, nekakšen prelaz, kjer se tudi nadaljuje Premužičeva steza.

Na Dabarski kosi nadaljujemo levo po Premužičevi stezi. Pot poteka skozi gozd, nato pa preide na travnike. Na levi strani imamo greben Vranji kuk, Žuti kuk, Kiza, Kuk od Pećice itd., na desni strani pa imamo vrh Badanj. Ko dosežemo makadamsko cesto, se po njej spustimo do Baških Oštarij, kjer imamo prenočišče v hostlu. Privoščimo si odlično večerjo, potem pa čim prej spat. Sledijo namreč tri noči v zavetiščih in s hrano iz nahrbtnika.

Nadmorska višina: 1235 m
Višinska razlika: 865 m gor, 1100 m dol
Dolžina: 24 km
Trajanje: 10 ur
Zahtevnost: 5 / 5