Najvišji vrh Hrvaške

Ste že kdaj obiskali Kninsko trdnjavo? Na vrhu je spomenik Franju Tuđmanu, ki zre proti pogorju Dinare. Najvišji vrh Hrvaške leži na Dinari in se imenuje Sinjal ter meri 1831 m, sicer pa je najvišji vrh pogorja Dinara Troglav, ki leži v Bosni in meri 1913 m. Danes se bomo povzpeli na Sinjal, ki ga viri imenujejo tudi Vrh Dinara ali Kijevska Dinara.

Avtocesto A1 zapustimo na izvozu Sveti Rok in nadaljujemo proti Gračcu, od tam pa naprej proti Kninu. V Kninu sledimo smerokazom za Kijevo, kjer postanemo pozorni na smerokaz Glavaš in Unište. Pred cerkvijo, na griču, zavijemo levo na ožjo cesto, ki nas pripelje do našega izhodišča Glavaš. Naredili bomo krožno turo. Na vrh se bomo povzpeli mimo Planinskega doma Draga Grubača, sestopili pa mimo Martinove Košare.

Oznake na začetku nas peljejo mimo zasebne hiše, kjer nudijo tudi prenočišča, ko po petih minutah pridemo do zaprtega zavetišča Glavaš. To je pravzaprav modri kontejner. Nadaljujemo naravnost proti trdnjavi Glavaš, ki jo vidimo pred seboj. Od trdnjave dalje pot v zložnem vzponu poteka skozi nekaj grmičevja in skozi gozd. Ko dosežemo izvir Gornji bunar, je do razcepa, kjer zavijemo levo proti Planinskemu domu Draga Grubača, še pet minut. Z desne strani se bomo vrnili. Prečna pot v zložnem, kasneje malce strmejšem vzponu pridobiva višino. Priključi se nam pot od bivaka Bili cvitak. Pot se v tem delu strmeje vzpne, kar neposredno, a je izjemno lepo speljana in nimamo občutka strmine. Markirana pot vodi pod vrhom Ošljak, ki ga označuje klin z vponko. Na tem vrhu se tudi konča znana superferata Dinaridi, ki nosi oceno D. Za vrhom je travniška izravnava z dolinico, kjer je tudi zavetišče Drago Grubač. Od bivaka dalje hodimo po zahodnem robu Dinare, pot poteka nad steno, nato pa se vrne na širok greben. Pot je dobro označena in nas vodi mimo večje vrtače, nato pa se strmeje vzpne po skalnem svetu do rdečega stolpa, ki je nekaj minut pred glavnim vrhom. Stolp rahlo spominja na Aljažev stolp. Z vrha, ki ga označuje križ, je čudovit razgled v Bosno, na Velebit, na južni del Dinare, na Peručko jezero itd.

Z vrha sestopimo v smeri zavetišča Martinova košara. Naj nas ne zavede zgornji smerokaz, saj je do zavetišča vsaj dve uri sestopa. Sestop poteka po južnem grebenu Dinare, po tipično kraškem svetu. Krš je čudovit. Obhodimo vrtačo, kjer ostanki pogorelih dreves pričajo o ognjenih zubljih. Pot iz krša preide v travnato dolino, kjer v daljavi lahko že vidimo zavetišče Martinova košara. In ne, ni blizu. Zavetišče ni urejeno in – roko na srce – prespati v njem bi bila bolj nočna mora kot karkoli drugega. Od zavetišča se naprej skoraj po ravnem odpravimo proti robu, kjer se strmo v okljukih začnemo spuščati do razpotja, kjer smo zjutraj zavili levo. Tokrat pridemo z desne strani in še nekaj korakov nas loči od izvira vode, ki še kako prija, saj je vzpon na Sinjal dolg in lahko tudi precej vroč. Od razpotja nadaljujemo po poti jutranjega vzpona nazaj do izhodišča, mimo trdnjave Glavaš. To so ruševine mestne trdnjave, ki verjetno datira v čas 15. stoletja. Zgrajena je bila za obrambo pred napadi Osmanskega cesarstva. Zemljevidi Beneške republike jo imenujejo Dinarić, ker leži pod Dinaro.

Nadmorska višina: 1831 m
Višinska razlika: 1380 m
Trajanje: 8–9 ur
Zahtevnost: 3 / 5