S poti proti škrbini se odpre lep razgled na kočo Landawirsee. / Foto: Jelena Justin
S poti proti škrbini se odpre lep razgled na kočo Landawirsee. / Foto: Jelena Justin
Najvišji vrh Schladminških Tur
Hochgolling (2863 m n. m.) – Zgolj centimeter je nižji od našega Triglava. Pogorje, ki ga poznamo predvsem zaradi smučišč in moške tekme za svetovni pokal. Po Turah potekajo številne različno zahtevne pohodniške poti. Vzpon na najvišji vrh ni mačji kašelj.
Schladminške Ture so pogorje, ki spada pod t. i. Nizke Ture v Avstriji. Njihov najvišji vrh je hkrati tudi najvišji vrh Nizkih Tur. Vrh je Hochgolling, ki meri 2863 metrov. Lahko zaključimo, da je vrh zgolj centimeter nižji od našega Triglava. Nanj vodi markirana pot, ki pa je precej zahtevna in ni zavarovana. Oprema, ki jo potrebujemo, je čelada. Danes obiščemo njega.
Izhodišče vzpona je vas Göriach. Najbolje, da njeno ime vpišemo v navigacijo, da se na poti ne bomo kje izgubili. Avtocesto proti Salzburgu zapustimo na izvozu St. Michael, nato pa sledimo cesti proti kraju Mauterndorf, od koder se peljemo do Mariapfarr, kjer opazimo table za Göriach. Ko smo enkrat v vasi, v drugem križišču zavijemo levo, opazimo pa tudi table za planinsko kočo Landawirsee Hütte. Vozimo se naravnost, cesta postane makadamska. Vozimo se okoli šest kilometrov, ko pripeljemo do urejenega parkirišča.
Nadaljujemo po makadamski cesti naprej in v nekaj minutah dosežemo večji travnik, poln lesenih vikendov. V eni od koč se je možno ob vrnitvi tudi odžejati. Bo prijalo! Prvi del poti, do odcepa za Hochgolling, poteka po cesti, a pot ni dolgočasna, temveč precej slikovita. Prečimo dva mostička in kmalu se nam odpre pogled na slap. Cesta postane slabša, strmejša in nas pripelje do zaselka manjših hišic. Pot postaja slabša, ožja, prečimo tudi pašno ograjo. Kmalu je videti, kot da smo v zelenem amfiteatru. Desno se odcepi naša pot na Hochgolling. Z leve strani pride cesta od koče Landawirsee Hütte. Pot se začne strmeje vzpenjati, v okljukih, za našim hrbtom se odpirajo razgledi na dva slapova nad kočo Landawirsee. Po travnatem delu pridemo do skalnatega in kamnitega dela, ki pelje proti škrbini Golling scharte. V tem delu poti zna sneg obležati še pozno v poletje, zato previdnost ni odveč. V nahrbtniku imejte vsaj male dereze. Ko dosežemo škrbino, 2326 m n. m., se naša pot usmeri desno; če bi nadaljevali naravnost, pa bi prišli v eno največjih ledeniških dolin in do koče Golling Hütte. Zmeren vzpon v spodnjem delu nas pripelje na jugozahodna pobočja gore. Pot zavije levo, strmo navzgor in kmalu dosežemo razpotje. Izberemo desno, lažjo pot (Normalanstieg, Historischer Weg), leva pot Nordwestgrat je težja in vključuje plezanje 2. težavnostne stopnje. Naša pot poteka proti vzhodu in se nekajkrat strmo vzpne. To vključuje plezanje 1. težavnostne stopnje. Pot je ponekod izpostavljena in krušljiva, zato previdno. V zgornjem delu pot zavije levo, postane še strmejša, na koncu pa se kot po pomolu sprehodimo do razglednega vrha. Z vrha pogled sega čez dolino Enns do Dachsteina, vzhodno se nam odpre pogled na Hoch Schwab, proti jugu se pokaže Koroška s Krškimi Alpami, na zahodu pa imamo Visoke Ture. Pokaže se nam tudi veličina Schladminških Tur, ki kar vabijo na ponoven obisk.
Z vrha sestopimo po poti vzpona. Previdno predvsem v tem zgornjem, strmem, izpostavljen delu in tudi prvi metri pod škrbino so pri sestopu lahko malce zoprni, sploh če je na poti še sneg, ali pa trd grušč, ki je ostal pod pravkar skopnelim snegom.
Ko dosežemo cesto, se lahko povzpnemo še do koče Landawirsee, ki nudi odlično hrano, a do tam nas čaka okoli 200 višinskih metrov, sicer pa po dolini sestopimo nazaj na izhodišče.
Nadmorska višina: 2863 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 5 / 5