Martin Gomboc med nastopom v šovu Slovenija ima talent / Foto: Nik Bertoncelj

Martin Gomboc med nastopom v šovu Slovenija ima talent / Foto: Nik Bertoncelj

Navdušil z nastopom

Mladi glasbenik Martin Gomboc iz Mojstrane je s svojim nastopom odprl deseto sezono šova Slovenija ima talent na Pop TV. Z avtorsko skladbo Tiran komar je navdušil štiričlansko žirijo in štirikrat prejel njihov da.

Kdaj je v vaši glavi nastalo besedilo Tiran komar, morda ravno sredi neke noči, ko vam je komar pil kri?

Že od malega pa vse do danes me imajo komarji žal zelo radi. Lani se je situacija zaostrila dejansko do te mere, da sem imel vsako noč po nekaj novih pikov, in to čez celo poletje. In tako me je komarjevo brenčanje budilo vsako noč, ker pa ga nisem in nisem mogel najti, sem svojo stisko lahko dal iz sebe le na en način – tako da sem o njem napisal skladbo in svojo težavo spremenil v nekaj pozitivnega.

V besedilu ste ohranili narečno govorico. Povsem po naključju ali pa je to vaš prepoznavni slog pisanja besedil?

Ko pišem komade, dejansko ne razmišljam prav preveč. Tako kot se pogovarjam z ljudmi vsak dan, tudi pišem, saj mi je tako najbolj naravno in domače. Ko so mi domačini povedali, da so ponosni, da sem pel v narečju, sem se šele zavedel, da je tako. Ker pišem tako, kot govorim v vsakdanjem življenju, pa so moja besedila mešanica narečja, pravilne slovenščine in pa malo slenga. Lahko bi rekel, da se najde kaj za vsako generacijo.

Vaš odrski nastop na Slovenija ima talent je bil odličen v celoti. S prezenco, igro, kajti tudi gledališče vam je blizu, in s kitaro v roki. Kdaj ste k temu komarju, malemu pesjanu, kot mu pravite, dodali akorde?

Skladbo sem sicer uglasbil že lansko leto, ker pa sem se v zadnjih letih veliko posvečal glasbi, se tudi moji standardi sproti spreminjajo. Nisem bil zadovoljen z aranžmajem skladbe, nato pa sem se spomnil, da je skladba moja. Z njo lahko počnem, kar koli mi domišljija dopusti, zato sem kakšen mesec pred nastopom akorde spremenil. Izkazalo se je, da je bila to pravilna odločitev. Mislim, da je prav, da poslušaš sebe, če v sebi čutiš, da je nekaj prav. Že mama mi je govorila, da moram vedno poslušati sebe. In imela je prav.

Po izobrazbi ste medijski tehnik, zato je verjetno na mestu vprašanje, kdaj si bomo lahko ogledali videospot Tirana komarja.

Res je, nekaj osnov, kot sta snemanje s kamero in montiranje posnetkov, sem se naučil že pred leti v šoli. Je pa tako, da moraš na teh osnovah potem graditi sam, če res želiš v nečem biti dober.

Ker so komarji žal tak velik del mojega življenja, sem to poletje ustvaril nadaljevanje skladbe, ki ste jo slišali po televiziji, in sicer Tiran komar 2. Če se bo ta vzorec ponavljal, sem prepričan, da naslednje leto lahko dokončam to trilogijo, če bo sreča mogoče celo z videospotom. Potem pa res upam, da bodo komarji imeli dovolj avdio in video dokazov, da me končno pustijo pri miru.

Kdaj boste izvedeli, ali ste se s to skladbo uvrstili v polfinale šova?

To informacijo dobim po tem, ko vsi letošnji talenti pokažejo svoje sposobnosti na avdicijskih oddajah, tako da imam občutek, da bomo vsi skupaj to izvedeli v zelo kratkem času. Za zdaj si s tem ne belim glave, saj se posvečam ustvarjanju v studiu ter nastopom v živo.

Izvajate tudi priredbe, a koliko je pri vaših 22 letih že avtorskih skladb? So morda bolj družbeno kritične, kot je npr. avtorsko besedilo Naše šolstvo?

Posnetih in objavljenih imam trenutno kar 33 skladb. Ker me to nadvse zanima, se skozi leta seveda veliko učim tako o glasbi kot tudi o snemanju, zato so nekatere starejše skladbe manj kakovostne kot pa najnovejše. Kljub temu pa sem vsako ustvaril s srcem in dušo in vsaka mi je zelo ljuba na svoj način. Ker je teh skladb že toliko, si upam trditi, da sem se malo dotaknil že skoraj vsake glasbene zvrsti. Nekatere skladbe so mirne, nekatere živahne, nekatere resne, druge zelo komične. V marsikateri seveda po svoje pokritiziram, kar me moti, naj bo to slab avto ali pa družbene stiske, vendar to naredim na nek pozitiven in komičen način. Ne glede na vse ima vsaka od skladb v mojem srcu prav posebno mesto.

Vaša mama Leona in oče Marsel sta znana ustvarjalca na področju kulture v vaseh pod Triglavom; z glasbo, gledališko igro in režijo … Kako je bilo, ko sta vas prvič postavila na oder? V katerih večjih vlogah ste nastopili?

Kot otrok sem začel nastopati že v osnovni šoli. Že takrat sem zelo užival ob nastopanju na odru domačega gledališča na Dovjem. Kasneje nas je mladince prevzela moja mati – in čeprav sem bil v puberteti nekakšen upornik, priznam, da smo se imeli svetovno dobro. Mati nam je pustila veliko ustvarjalne svobode, kar pa vsak najstnik verjetno potrebuje. Kasneje sem nastopil poleg očeta in drugih odraslih igralcev v igri Dom na Kredarici, čez nekaj let pa še v njegovi režiji igral kitaro v muzikalu Nore babe, kjer sem vse aranžmaje in akorde za besedila napisal sam. Zdaj ko se veliko ukvarjam z glasbo, za gledališče nimam več toliko časa in energije, sem pa staršem neizmerno hvaležen za vse darove, ki sta mi jih predala, tako glasbene kot gledališke. Kljub temu da se ukvarjam z glasbo, poznavanje gledališča, nastopanja pred občinstvom ter spopadanja s tremo pride še kako prav.

Kaj sledi v vaši verjetno v ospredju glasbeni karieri, kaj še lahko pričakujemo v kratkem?

Skoraj vsak teden objavim nov izdelek, pa naj bo to priredba neke znane skladbe, »cover« ali pa avtorsko delo. Največ delujem na YouTubu, tako da vsakemu, ki ga zanima, kaj ustvarjam (oz. kdaj pa kdaj tudi ustvarjamo še s kom drugim) priporočam, da se naroči na moj kanal oz. me poišče na spletu, kjer me ni težko najti. Od mene lahko pričakujete zanimive in drugačne videoposnetke, lahko pa vam zatrdim, da se zaradi raznovrstnosti teh izdelkov za vsakogar kaj najde.