Ne le večerja, cela predstava!

Srednjeveške večerje v Kamniku sicer niso nekaj novega, že kar nekaj uspešnih zgodovinskih večerov je organizirala gostinka Darja Pirš, ki je tokrat združila moči z arheologinjo Polono Janežič. Prvič pa sta snovali in kuhali srednjeveške jedi na Starem gradu, ki je po besedah najemnice tamkajšnjega gostišča Julie Slapnik idealen kraj za to. A to ni bila samo večerja, gostje so prišli na pravo predstavo. »Danes so gostitelji vitezi. Ti bodo goste sprejeli in jih z besedo, plesom in predstavami popeljali skozi ta poseben večer,« je povedala Slapnikova.

Za dobrodošlico eliksir dolgega življenja

Že nekaj minut pred sedmo, ko se je dogodek uradno začel, so nestrpni obiskovalci (večerja je bila razprodana, obiskovalci pa večinoma domačini) ob soju bakel in čudovitem sončnem zahodu čakali, kaj sledi. Ponje so v popolnih viteških opravah prišli člani Kulturnega društva igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja in jih pospremili v gostišče. Za dobrodošlico jih je čakal eliksir dolgega življenja, ki malce spominja na kuhano vino, le da se pijača pije hladna in je precej bolj začinjena s poprom, ingverjem in žafranom. Ob tem je Polona Janežič, ki je popeljala skozi vseh pet hodov, opozorila, da gre za večerjo višjega sloja.

Bruhanje ognja med večerjo

»Nanašamo se na 15. stoletje, to je čas Paola Santonina, ki je potoval z oglejskim patriarhom po naših krajih. On je bil njegov pisar oz. spremljevalec, ki je napisal nekaj potopisnih dnevnikov. Za različne kraje v Sloveniji omenja, kaj je jedel, to smo primerjali z ohranjenimi recepti in razmišljali, kakšna jed bi to lahko bila. Za Kamnik je bil sicer bolj skromen, napisal je, da so dobili sir in jajca,« je povedala Polona Janežič.

Večerja na Starem gradu se je začela s hladno predjedjo, to je bila postrv z blanširano zelenjavo, sledila je grahova juha s kopico druge 'srednjeveške' zelenjave (sem spadajo pastinak, repa, ohrovt, por, rumeno korenje …). Za glavno jed so postregli kislo zelje z rozinami, svinjsko kračo in štruklje, zraven še klobaso. »Štruklji so bili v srednjem veku sicer malo drugačni, kot nekakšen kipnik v plasteh,« je povedala sogovornica. Za sladico so pripravili polnjena jabolka z orehi in z mandljevo kremo z muškatnim oreščkom, muškatnim cvetom in sirupom iz vina, ingverja in sladkorja, za piko na i pa še sirovo ploščo s suhimi slivami. Edini pribor, ki ga je vsakdo dobil, je bila – lesena žlica.

Med različnimi hodi so si po scenariju sledile kratke viteške predstave s prikazom plesov (tudi gostje so bili povabljeni zraven), mečevanjem, metanjem zastav in bruhanjem ognja. Pravi grajski spektakel je obiskovalce karseda pristno popeljal nazaj v srednji vek, ko so bili obedi gospode več kot samo to, bili so družabni in simbolni dogodki.